SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ SIMULACIJSKEGA MODELA IZLETNIŠKE KMETIJE V PODPORO POSLOVNIM ODLOČTVAM
Vesna Velikonja, 2009, magistrsko delo

Opis: Simulacijski model izletniške kmetije omogoča analizo uspešnosti gospodarjenja kmetije z izletniškim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Podmodeli kalkulacij na ravni proizvoda in storitev vključujejo poleg lastnih baz podatkov simulacijskega modela tudi vnos konkretnih podatkov o vrsti, količini in ceni stroška. Model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (prihodki, stroški, dohodek, dobiček, izguba, likvidnost kmetije). Uporabo modela omogoča tabelarični računalniški generator Excel. Model je namenjen podpori poslovnim odločitvam pri načrtovanju in kontroli poslovnega rezultata ter pri obvladovanju stroškov v poslovnem procesu. Z modifikacijo nekaterih dejavnikov so v raziskavi prikazani izračuni ekonomskih kazalnikov za štiri variante poslovnih odločitev: kmetija brez turistične dejavnosti, kmetija s turistično dejavnostjo v manjšem obsegu in dve varianti kmetije s turistično dejavnostjo v večjem obsegu ob različni zasedenosti. Iz rezultatov primerjalne analize je razvidno, da je kmetija s turistično dejavnostjo v večjem obsegu in z večjo zasedenostjo poslovno uspešnejša, ker prinaša boljši prihodek in večji ostanek dohodka za delovno silo na kmetiji.
Ključne besede: simulacijski model, izletniška kmetija, poslovne odločitve
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3065; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Analiza kupcev svežega mesa na širšem območju občine Lenart
Melanija Šinkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V novembru 2012 smo v občini Lenart z okolico opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na nakup mesa (perutnine, svinjine in govedine). Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200 naključno anketiranih oseb. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; vprašanj s socialno demografskimi spremenljivkami in vprašanj, ki so se nanašala na nakupne navade in dejavnike, ki vplivajo na nakup posamezne vrste mesa. Ugotovili smo, da ima največ anketirancev najraje perutnino (54 %). To kupuje kar 77 % anketirancev vsaj enkrat na teden. Odločilni dejavniki, ki imajo največji vpliv pri samem nakupu mesa so: izgled mesa, visoka kakovost svežega mesa, izvor mesa in cena mesa.
Ključne besede: kupec, meso, občina Lenart, anketni vprašalnik
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1213; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (325,57 KB)

3.
TRŽENJSKA OCENA KUPCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE PTUJ
Katica Muršec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je analizirati tržno povpraševanja kupcev po mlečnih izdelkih na širšem območju občine Ptuj. V nalogi ocenjujemo odnos kupcev do ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, analiziramo njihova stališča do kakovosti, izvora ter blagovnih znamk ponujenih izdelkov, presojamo njihove prehranske in nakupne navade pri mleku in mlečnih izdelkih. Metodologija vključuje SWOT analizo prireje mleka v Sloveniji in terensko anketiranje 100 naključnih kupcev z lastnim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh delov: (I) prvi del zajema socialno-demografske spremenljivke, (II) drugi prehransko-nakupne navade kupcev mleka in mlečnih izdelkov, (III) tretji pa zajema odnos kupcev do ponudbe mlečnih izdelkov.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, tržna analiza, anketni vprašalnik, SV Slovenija
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju gorenjske
Tatjana Drinovec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se iz leta v leto povečuje, medtem ko domača ponudba krepko zaostaja. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in načine trženja ekoloških živil na območju Gorenjske. Analizo smo opravili s terenskim obiskom ekoloških kmetij ter anketnim razgovorom s kmetovalci. V vzorcu raziskave smo zajeli 35 %, oz. 80 od 228-tih ekoloških kmetij na območju delovanja KGZS Kranj - evidentiranih v letu 2013. Ugotovili smo, da kar 87,5 % anketiranih ekoloških kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi, si 50 % ekoloških kmetovalcev želi v prihodnosti še razširiti obstoječo ponudbo na svoji kmetiji. Več kot polovica (61,25 %) jih je tudi mnenja, da večjih količin pridelkov ne bi bilo težko prodati. V raziskavi smo tudi jasno zaznali željo in potrebo kmetov po izboljšanju sodelovanja s strokovnimi službami, predvsem na področju svetovanja v praksi in pomoči pri administrativnih postopkih.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, Gorenjska, analiza trženja, ponudba živil
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 349; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Trženjska ocena kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer
Nina Alt, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V maju 2015 smo opravili trženjsko analizo kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer. V raziskavi smo z osebnim anketiranjem zajeli vzorec 100 naključno izbranih oseb. Želeli smo ugotoviti prehransko-nakupne navade potrošnikov in njihovo poznavanje blagovnih znamk zelenjave. Vprašalnik smo sestavili iz treh tematskih delov: (a) značilnosti anketiranega vzorca, (b) prehransko-nakupnih navad kupcev zelenjave in (c) odnosa kupcev do ponudbe zelenjave. Izsledki raziskave so pokazali, da 59 % anketirancev uživa zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Pri nakupu zelenjave se 41 % anketirancev nikoli ne ozira na blagovno znamko, medtem ko 3,5 % anketirancev kupuje izključno zelenjavo znanih blagovnih znamk. Najpomembnejši dejavniki pri odločitvi za nakup zelenjave so njen videz, cena zelenjave, izvor zelenjave in blagovna znamka. Sodeč po raziskavi pa je za kupce najmanj pomembna embalaža pakiranja.
Ključne besede: analiza trga, ponudba zelenjave, kupci zelenjave, občina Ljutomer
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 273; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
ANALIZA KUPCEV SVEŽEGA SADJA IN IZDELKOV IZ SADJA V SPODNJEM PODRAVJU
Kristjan Lovrec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V maju in juniju 2015 smo na območju Spodnjega Podravja opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na odločitev pri nakupu svežega sadja ali izdelkov iz sadja. Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200–tih anketirancev. V anketni raziskavi smo obravnavali naslednje socialno-demografske značilnosti anketirancev: spol, starost, dokončana izobrazba, število članov in število zaposlenih v gospodinjstvu ter neto mesečni prihodek na družinskega člana. Ugotovili smo, da sta najpomembnejša dejavnika pri nakupu sadja in izdelkov iz sadja videz in izvor. Kar 83 % anketirancev kupuje sadje in izdelke iz sadja v trgovinah.
Ključne besede: Sadje, izdelki iz sadja, povpraševanje, Spodnje Podravje, anketna raziskava
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 332; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
EKONOMSKI VIDIK PRIDELAVE IN UPORABE LANU (Linum usitatissimum L.)
Urška Krajnc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Lan glede na namen uporabe delimo na oljni (glavni pridelek so semena), predivni (glavni pridelek so vlakna) in vmesni oziroma prehodni lan (pridelek so semena in vlakna). Semena so uporabna v prehrani ljudi in živali zaradi vsebnosti alfa-linolenske kisline (omega-3 maščobne kisline), vlaknin in lignanov, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Iz semena stiskajo olje, ki je uporabno ne samo v prehrani ljudi ampak tudi v industriji za izdelavo barv, maziv, linoleja, kozmetike itd. Lanena vlakna so široko uporabna v tekstilni industriji, povečuje pa se tudi njihova uporabnost pri izdelavi najrazličnejših kompozitov, gradbenega materiala in papirja. V opazovanem obdobju med letoma 1992 in 2012 je sicer opaziti trend zmanjševanja površin, namenjenih pridelavi lanu. Posledično se je zmanjševala tudi skupna količina pridelka tako vlaken kot tudi semena. Cene lanu pa so se skozi opazovano obdobje višale. Na območju EU je pridelava lanu pogojena predvsem z ukrepi Skupne kmetijske politike. Francija je največja svetovna pridelovalka in izvoznica predivnega lanu, med tem ko je Kanada največja pridelovalka in izvoznica oljnega lanu. Največ prediva uvozi Kitajska za svoje tekstilne potrebe, ZDA in EU pa uvozita največ lanenega semena. Površina, posejana z lanom, v Sloveniji je majhna, premajhna, da bi bila zabeležena med podatki SURS-a. Glede na razmere na trgu, agrotehniko pridelave in vremenske razmere so pri nas bolj ustrezne razmere za pridelavo oljnega kot predivnega lanu. Izdelali smo kalkulacijo stroškov pridelave oljnega lanu v Sloveniji. Z upoštevanjem trenutne agrotehnike pridelave in stroškov pridelave ter danih odkupnih cen je ekonomsko upravičena pridelava oljnega lanu le ob predpostavki, da se proda izključno pridelano seme, slama pa se pusti na njivi. V tem primeru izračun koeficienta ekonomičnosti kaže, da je pridelava oljnega lanu upravičena pri pridelku vsaj 900 kg semena/ha.
Ključne besede: lan, uporabnost, kalkulacija stroškov, ekonomičnost pridelave.
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 572; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Uporaba večkriterijskih odločitvenih modelov za ocenjevanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij
Majda Potočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 529; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

9.
TRŽNO - TEHNOLOŠKA ANALIZA MAJHNIH PIVOVARN V SLOVENIJI
Primož Budna, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu predstavljamo pivovarstvo in trg piva v Sloveniji, poudarek je na razvoju in sodobnih tržno-tehnoloških razmerah v malih pivovarnah. Okus pivcev piva v Sloveniji se spreminja. To nam dokazuje padec tržnega deleža Skupine Pivovarna Laško, povečuje pa se tako delež uvoženih količin piva kot tudi piva, zvarjenega v malih pivovarnah. V uvodu prikažemo razmere na trgu piva v Sloveniji v luči globalnega trenda potrošnje novih vrst piva polnega okusa oz. t. i. butičnega piva (craft beers) in posledično rast malih pivovarn. V nadaljevanju ovrednotimo raznolikost proizvodnje piva v Sloveniji glede na standardizirano razdelitev tipov piva. Ključno dodano vrednost magistrskega dela pa predstavlja ocena tržno-tehnoloških razmer in podjetniških priložnosti za male pivovarne v Sloveniji, skladno z obsegom potrošnje piva, trendi okusa pivcev piva in možnostmi strokovnega izobraževanja na področju pivovarstva. Z anketno analizo vzorca 20 % malih pivovarn v Sloveniji smo v sklopu mednarodnega projekta LdV Beer School pridobili odgovore o trženjskih in tehnoloških značilnostih malih pivovarn. Raziskava prikazuje podjetniško organiziranost, čas ustanovitve, način organiziranosti, število zaposlenih in dodatne dejavnosti analiziranih pivovarn. V sklopu o proizvodnji in prodaji smo osvetlili tehnološke razmere v mikropivovarnah (velikost varilnic, kapaciteta proizvodnje, tipi varjenega piva in uporabi vhodnih surovin). Zanimalo nas je tudi, v kakšni embalaži prodajajo pivo, kakšno je njihovo prodajno območje in način prodaje. Pregled trženjskih aktivnosti priča o prepoznavnosti analiziranih pivovarn. Anketiranci so navedli podatke o blagovnih znamkah, pod katerimi prodajajo svoja piva, način izvajanja marketinga oz. trženja in obseg denarja, namenjenega za trženje. Tematski sklop o izobraževanju pa posreduje informacije o načinu dosedanjega izobraževanja o pivovarstvu, o pomenu pridobitve poklicne kvalifikacije in pomenu strokovnega izobraževanje za sodelavce anketiranih pivovarjev. Rezultati kažejo, da povpraševanje po pivu, ki ga proizvajajo male pivovarne raste. Število malih pivovarn se je v Sloveniji v petih letih več kot podvojilo. Od 20 leta 2011 na 55 leta 2015. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, pivovarne tudi povečujejo proizvodnjo. Med tipi piva varjenega v Sloveniji še vedno prevladujejo svetla piva tipa ležak, ki so tudi večinski proizvod pivovarn na globalni ravni. Vendar se tudi povečuje število tipov piva, varjenega po zahtevnejših receptih. Tu govorimo o t. i. butičnih pivih, oz. pivih polnega okusa, po katerih posegajo predvsem zahtevnejši in pa mlajši pivci. Vzporedno narašča tudi ponudba uvoženega piva. leta 2011 je bilo v Sloveniji prisotnih 21 vrst piva iz 8 držav, leta 2015 je bilo na gostinskih policah že 34 vrst piva. Rezultati raziskave malih pivovarjev v Sloveniji smo tudi potrjujejo, da število in obseg proizvodnje v malih pivovarnah raste. Pojav novih pivovarn, kot tudi rast proizvodnje obstoječih pa omogočata dodatno zaposlovanje.
Ključne besede: pivovarstvo, majhne pivovarne, tržna analiza, marketing, Slovenija
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 400; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

10.
MOŽNOST UPORABE KONOPLJE V PIVOVARSTVU
Miran Rengeo, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Skladno s trendi vse večjega povpraševanja po pivu v ZDA, EU in Sloveniji v tretjem tisočletju smo v diplomski nalogi predstavili nove podjetniške priložnosti v pivovarstvu. Poleg klasičnih surovin, kot so voda, slad, hmelj in kvas, smo predstavili tudi potenciale pridelave in možnosti uporabe konoplje kot ene od alternativnih surovin za pridobivanje piva. Naloga vključuje predstavitev osnovne pivovarske tehnologije, namenjene začetnikom, ter prikaz kalkulacije variabilnih stroškov proizvodnje za različne inpute materiala in cen. Predstavlja prispevek k spodbujanju podjetniških pobud na področju kmetijstva in agroživilstva.
Ključne besede: surovine za pivo, pivovarstvo, tehnologija proizvodnje, Slovenija
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 229; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici