| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Analiza navad kupcev mleka in mlečnih izdelkov na območju mesta Dresden v Nemčiji
Saša Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: V mestu Dresden v Nemčiji smo maja 2018 anketirali naključno skupino ljudi, ki se razlikujejo po spolu, starosti in izobrazbi. Na podlagi anketnega vprašalnika smo analizirali navade potrošnikov pri nakupu ter uživanju mleka in mlečnih izdelkov. Analizirani kupci za mleko in mlečne izdelke v večini porabijo do 100 EUR in jih v 41 % uživajo vsaj enkrat na dan. Za najpomembnejšo lastnost, na katero se kupci ozirajo pri nakupu, so označili izvor, sledi pa mu cena. Kar 78 % anketirancev je mnenja, da izdelki iz ekološke pridelave niso kakovostnejši od izdelkov konvencionalne pridelave.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, anketna raziskava, analiza trga, Nemčija
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Ekonomika pridelave industrijske konoplje za čaj
Anej Gerlušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Ključne besede: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 453; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj Gradec
Jan Ramšak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Ključne besede: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 375; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 488; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

6.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 1000; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Finančna in marketinška analiza za čebelarstvo Ciglarič
Maja Žibrat, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sta predstavljeni finančna in marketinška analiza Čebelarstva Ciglarič. V prvem delu naloge je s statističnimi podatki opisano stanje čebelarstva v Sloveniji, Evropski uniji in v svetu. V raziskavi so bili uporabljeni naslednji metodološki pristopi: deduktivni pristop na osnovi preučene literature, ki je predstavljena v prvem delu. Istočasno so opredeljene tudi raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela magistrske naloge. Ugotovljeno je, da čebelarstvo posluje ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti 1,28 in finančni rezultat dosega vrednost 1.236,13 €. Odločitev za preureditev čebelnjaka za apiterapijo je ocenjena kot finančno smiselna, saj se investicija v vrednosti 9.629, 2 € ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize povrne v 5. letu poslovanja, ko NSV vrednost doseže 1.415,19 €. Ugodna je tudi ISD, ki doseže vrednost 13,42 %. V sklopu marketinške analize je ugotovljeno, da promocija pozitivno vpliva na prepoznavnost podjetja, s tem pa tudi na donosnost. Obravnavani sta bili dve leti poslovanja čebelarstva. Leto 2008 na začetku prodaje medu in 2016, ko je že bila vzpostavljena mreža strank in vpeljane promocijske dejavnosti. Prodaja se je dvignila za 66,6 % in s tem za prav toliko tudi promet.
Ključne besede: čebelarstvo, ekonomika, finančna analiza, marketinška analiza
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 1068; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Uporaba sistema kakovosti haccp pri predelavi mesa na kmetiji
Tina Pleteršek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili navaja, da je uvedba sistema kakovosti HACCP obvezna za vse, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo. V raziskavi smo obravnavali kmetijo, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa. Na kmetiji smo analizirali vsebinsko in uporabno vrednost sistema kakovosti HACCP. Analizirana kmetija upošteva vseh sedem načel sistema kakovosti in s tem zagotavlja varno hrano potrošnikom. V raziskavi navajamo oceno porabe dodatnega letnega delovnega časa (139 ur) in posledično dodatnih stroškov na kmetiji (820 €) zaradi uvedbe HACCP v letu 2016. Podali smo tudi oceno možnega zmanjšanja prihodka zaradi tržne neustreznosti posameznih izdelkov na analizirani kmetiji.
Ključne besede: prireja, predelava mesa, sistem kakovosti, HACCP, ekonomika
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 819; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

10.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na širšem območju Maribora
Barbara Pešut, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Delež ekološkega kmetijstva se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2015 v kontrolo ekološkega kmetijstva vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,7 % vseh kmetij. V raziskavi predstavljamo tržno ponudbo ekološkega kmetijstva na širšem območju Maribora. Anketiranje smo izvedli v treh občinah (Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica). Na tem območju je bilo v letu 2015 48 ekoloških kmetij, od tega smo jih v anketno analizo vključili 30 (62,5 %). Povprečna velikost kmetije je bila 18,5 ha. V strukturi zemljišč je bilo največ travnikov in pašnikov, kar pomeni, da se večinoma ukvarjajo z živinorejo. Med poljščinami so bila najbolj zastopana žita, nato krompir in koruza. Analizirane kmetije prodajo največ pridelkov na lastnem dvorišču (66,4 %), sledi prodaja v KZ (12,86 %), na tržnicah (7,3 %), v specializiranih trgovinah (3,8 %) in v javnih zavodih (0,8 %). Več kot polovica (53,33 %) izmed njih nima možnosti širitve ekološke pridelave. Ostali ocenjujejo svojo priložnost predvsem na področju predelave. Ugotovili smo, da se kmetje ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom predvsem zaradi subvencij (37 %). Na nekaterih kmetijah (13,33 %) ne vidijo prihodnosti v ekološkem kmetijstvu, saj nimajo ne naslednikov ne vizije. Na analiziranih kmetijah so pretežno zadovoljni z delovanjem strokovne svetovalne službe (83 %), ocenjujejo pa, da bi lahko strokovnjaki večkrat prišli na kmetije ter organizirali več strokovnih ekskurzij.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba ekoloških živil
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 418; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici