| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Proprietary varieties’ influence on economics and competitiveness in land use within the hop industry
Douglas MacKinnon, Martin Pavlovič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: To evaluate changes to hop industry concentration and competitiveness the Herfindahl-Hirschman Index (HHI) was used. The ownership of hop proprietary varieties, their acreage and production were compared with public varieties. Market share for each proprietary hop variety acreage and production was calculated between 2000 and 2020. The quantity of land under centralized control in the U.S. hop industry due to increased proprietary variety acreage between 2000 and 2020 was quantified. Assuming tacit collusion between the participants in the oligopoly, the HHI enabled us to quantify the portion of land under oligopoly control. The HHI analysis of hop acreage and hop production demonstrated that market concentration rose rapidly between the years 2010 (0.0376 and 0.0729) and 2020 (0.4927 and 0.5394). This resulted in decreasing business competitiveness within the market during this period caused primarily by rapid consolidation of ownership during increased proprietary variety acreage and production increases. Calculations revealed that in 2016 a tipping point had been reached concerning market concentration, which resulted in higher sustained season average prices of hops—a key raw material in brewing.
Ključne besede: hop industry, varieties, market concentration, intellectual property, prices
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nakupno vedenje potrošnikov vina v povezavi z etnocentrizmom : doktorska disertacija
Vita Petek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Ključne besede: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
Analiza povpraševanja po govejem mesu v koroški regiji in model trženjskega spleta na primeru kkgz : magistrsko delo
Rok Brajnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Meso kot del prehrane je bolj ali manj nepogrešljiv del naših življenj. Glede na to, da se kmetije na Koroškem v veliki meri ukvarjajo s prirejo bikov pitancev, smo nalogo osnovali na ugotavljanju, kakšno je povpraševanje po govejem mesu na tem območju. Predvsem nas je zanimalo, kako pogosto ljudje uživajo meso in konkretno govedino ter kateri so dejavniki, ki najpomembneje vplivajo, da se potrošniki odločijo za nakup dotičnega izdelka. V prvem delu naloge je navedenih nekaj statističnih podatkov v povezavi s samooskrbo v Sloveniji ter porabo mesa na posameznika. Sledi nekaj o marketinškem spletu, ki je kasneje osnova za pripravo točno določenega modela na primeru Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge. Gre za organizacijo, ki deluje na Koroškem na področju odkupa mesa, mleka in lesa. Pred kratkim so ustanovili skupino proizvajalcev, ki bo oziroma že nudi kakovostno meso znanega porekla, saj je proizvedeno lokalno. Drugi del naloge je namenjen analizi rezultatov, primerjavi z našimi predpostavkami in ugotavljanju, kateri so tisti dejavniki, ki so bistvenega pomena pri nakupni odločitvi. V zadnjem delu pa je predstavljena uporaba naših rezultatov v konkretnem modelu, in sicer smo glede na potrošniške zahteve pripravili trženjski splet, v katerem smo okvirno zastavili posamezne komponente, kakšna naj bo torej cena, kje naj se meso prodaja, kako naj se promovira in kakšne tipe izdelkov bi bilo sploh primerno ponuditi na trgu.
Ključne besede: povpraševanje, govedina, marketinški splet, anketa, analiza
Objavljeno v DKUM: 06.06.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 971; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

5.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 908; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Analiza navad kupcev mleka in mlečnih izdelkov na območju mesta Dresden v Nemčiji
Saša Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: V mestu Dresden v Nemčiji smo maja 2018 anketirali naključno skupino ljudi, ki se razlikujejo po spolu, starosti in izobrazbi. Na podlagi anketnega vprašalnika smo analizirali navade potrošnikov pri nakupu ter uživanju mleka in mlečnih izdelkov. Analizirani kupci za mleko in mlečne izdelke v večini porabijo do 100 EUR in jih v 41 % uživajo vsaj enkrat na dan. Za najpomembnejšo lastnost, na katero se kupci ozirajo pri nakupu, so označili izvor, sledi pa mu cena. Kar 78 % anketirancev je mnenja, da izdelki iz ekološke pridelave niso kakovostnejši od izdelkov konvencionalne pridelave.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, anketna raziskava, analiza trga, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1061; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Ekonomika pridelave industrijske konoplje za čaj
Anej Gerlušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Ključne besede: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1235; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj Gradec
Jan Ramšak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Ključne besede: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 983; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno v DKUM: 03.04.2019; Ogledov: 1052; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

10.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1334; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici