| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Hesse in hipiji: idejna primerjava : diplomsko delo
Aleksander Gube, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: nemška književnost, Hesse, Hermann, hipiji, družbena revolucija, Siddharta, Demian, Stepni volk, diplomska dela
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 2932; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (567,72 KB)

4.
MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE
Bojana Dolinar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo magičnega realizma v trilogiji ene najbolj znanih čilskih pisateljic Isabel Allende, ki je tudi predstavnica latinskoameriškega postmodernističnega romana, saj je navzočnost magičnega realizma v njenih delih ena glavnih oblik latinskoameriškega postmodernizma, brez katerega bi njeno trilogijo težko označili za postmodernistično. Trilogija, katero sestavljajo romani Hiša duhov, Hči sreče in Portret v sepiji, nam predstavi magično-realistično sago družine del Valle. Njeno trilogijo bi lahko označili kot življenjepis, saj so njeni literarni liki, ki nastopajo v delih, pravzaprav podobe realnih oseb iz pisateljičinega življenja, vendar so v opisih pretirani in imajo predvsem ženski liki superiorno vlogo, saj je ženske osebe v romanih izoblikovala po feminističnih idejah. Prav tako kot prikazani liki pa je tudi politika imela pri njej pomembno mesto. Dogodke iz preteklosti je poskušala obnoviti z ustvarjanjem drugačnih, alternativnih različic, s tem pa je zadevala ob spomin uradne zgodovine. Magija in realnost sta v vseh treh romanih močno prepleteni, saj sta obe ravni, nadnaravna in realna, enakovredni. Tako je nadnaravni dogodek opisan kot nekaj povsem običajnega in navadnega, v pripoved pa je vključen kot sestavni del resničnosti. Takšno nenavadno resničnost pa v magičnem realizmu poleg nadnaravnih elementov oblikujejo še ciklični čas in alternativna zgodovina.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Isabel Allende; Hiša duhov; Hči sreče; Portret v sepiji; magični realizem; postmodernizem; feminizem
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3895; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (537,29 KB)

5.
SPOLNE VLOGE V DELIH VIRGINIE WOOLF
Janja Đaković, 2009, diplomsko delo

Opis: Spolne vloge, ki so pod vplivom družbene strukture, kulture in tradicije, se nanašajo na normativna pričakovanja o obnašanju in delovanju moških in žensk. Spol in spolnost sta problematični kategoriji v delih Virginie Woolf, predhodnice feminizma. V diplomski nalogi so skozi teorije feminizma in spolov analizirane avtoričine predstave tako o vlogah moških in žensk kot o samem pojmovanju spola. V diplomski nalogi sem prišla do zaključkov, da vloge obravnavanih likov odstopajo od tradicionalnega pojmovanja spola in spolnih vlog. Avtorica je že v svojem času izrazila danes aktualno idejo o spremenljivosti in performativnosti spola. Podoba androginega človeka vključuje v posamezniku tako moško kot žensko sfero, kar prihaja danes vedno bolj v ospredje. Posledično razkriva motiv homoerotike, ki zanjo še zdaleč ni moteča spolna praksa. Predvsem v esejih se njeno prvotno zagovarjanje enakosti razvije v upoštevanje raznolikosti, kar je še ena od osrednjih tem današnjega feminizma. Da se upre stereotipnemu oblikovanju feminine oz. maskuline spolne vloge, uvede na eni strani tako imenovano podobo hišnega angela, skozi katerega ironično prikazuje žensko ponižno ujetost v vsa hišna opravila; na drugi strani pa prikaže s svojo glavo misleče ženske, ki so moškim še kako potrebne. Razpršene identitete tako moških kot žensk, razhajanja med človeško družbeno podobo in njegovo notranjostjo lahko navsezadnje vodijo v smrt, s čimer avtorica nakaže posledice patriarhalne ideologije.
Ključne besede: Virginia Woolf, Gospa Dalloway, K svetilniku, Orlando, Lastna soba, Tri gvineje, feminizem, teorija spolov, spolne vloge.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2459; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (564,82 KB)

6.
LIK DEKADENTA V HUYSMANSOVEM ROMANU PROTI TOKU
Barbara Hrastnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prvi dekadentni roman, tj. roman Proti toku (1884) francoskega pisatelja Jorisa Karla Huysmansa. Njegov protagonist Des Esseintes je na podlagi primerov iz romana označen kot tipičen dekadentni lik, s pomočjo sekundarne literature pa je obravnavan tudi kot dandy, flaneur, ekscentrik, estet, mizantrop in nadčlovek. Prikazano je nenavadno dekadentovo mišljenje, obnašanje in zunanji videz, pri čemer so nakazane podobnosti z nekaterimi pisatelji, dostojanstveniki in intelektualci francoskega fin de siècla. Pri karakterizaciji osrednjega lika je uporabljena metoda interpretacije, tj. obravnava dekadentnih tematsko-motivnih sklopov, kot so pesimizem in spleen, kritika družbe in navdušenje nad umetnim. Pri slogovni analizi so obravnavana stilna sredstva, značilna za dekadentno, impresionistično in naturalistično pisanje, kot so tok zavesti, sinestezija, estetika grdega in natančnost opisovanja. Dekadenca je opredeljena kot življenjska drža in literarno gibanje, ki je nastalo kot subjektivni in čutni odpor naturalizmu, soobstajalo s simbolizmom in sprejelo impresionistične prvine. Obravnavano Nietzschejevo filozofsko ozadje dekadence potrjuje bistvo in značilnosti takšnega dekadentnega občutja tudi zgodovinsko in sociološko. Prav tako je dokazan vpliv Schopenhauerjeve pesimistične teorije na Huysmansa in na njegovo ustvarjanje, saj teorijo tega filozofa pisatelj sam poimenuje kar schopenhauérisme.
Ključne besede: dekadenca, dekadent, Joris Karl Huysmans, Proti toku, pesimizem, spleen, sinestezija
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2231; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

7.
VPRAŠANJE IDENTITETE V ROMANIH IMREJA KERTÉSZA BREZUSODNOST IN KADIŠ ZA NEROJENEGA OTROKA
Katarina Kozole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena oba v slovenščino prevedena romana madžarskega dobitnika Nobelove nagrade Imreja Kertésza: Brezusodnost (1975) in Kadiš za nerojenega otroka (1990). Obe deli se neposredno in posredno navezujeta na temačna leta 20. stoletja, ki jih je zaznamoval holokavst, zato v diplomskem delu kratko osvetljujemo zgodovinsko ozadje. Poudarek diplomskega dela je predvsem na vprašanju identitete. Na eni strani se pojavlja vprašanje identitete posameznika, ki je »vržen« v koncentracijsko taborišče, kjer se ne more vzpostaviti kot subjekt, kjer je človek degradiran, njegovo dostojanstvo uničeno in kjer je onemogočeno njegovo svobodno delovanje. Na drugi strani se soočamo s skupinsko identiteto, s katero pa se identiteta posameznika ves čas prepleta. V ospredje je postavljena verska — židovska — identiteta ter težava posameznika pri samoidentificiranju sebe kot pripadnika religiji, ki je ne razume, ne pozna in zato tudi ne sprejema kot svoje. Podrobneje obravnavamo tudi kulturno in nacionalno identiteto. Na koncu je predstavljeno še razmerje med usodo in svobodo, kakor ga doživljajo liki v obeh zgoraj omenjenih romanih.
Ključne besede: Imre Kertész, Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka, madžarska književnost, holokavst, židovstvo, identiteta
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 1764; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (434,08 KB)

8.
PROBLEM PARTNERSKE ZVEZE V IZBRANIH DELIH MARGARET ATWOOD
Alenka Omulec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se lotila raziskave problema partnerske zveze v izbranih štirih romanih avtorice Margaret Atwood. To so romani: Deklina zgodba, Preročišče, Na površje in Zadnji človek. V diplomskem delu sem upoštevala dejstvo, da se je avtorica pri obravnavi partnerskih odnosov naslonila na feminizem, kar je bil odgovor na takratne družbenopolitične razmere v Ameriki, saj so oblasti želele, da bi se naj ženske vrnile k tradicionalnim vlogam matere in gospodinje. Ti dogodki so na avtorico močno vplivali in tako je feminizem postal vidna tema njenih romanov. V obravnavanih izbranih delih je prikazala problem partnerskih odnosov s stališča osrednjega ženskega literarnega lika, ki ostalim ženskam sporoča, da lahko le z lastno voljo in željo postanejo to, kar želijo biti. Protagonistke izbranih romanov so ženske, ki skušajo dokazati, da je svet lahko v partnerstvu lepši tudi za žensko in da ženskam ni potrebno, da so senca moškega, ampak se lahko same uveljavljajo, imajo pravico do svobode, do izbire. Izjema je roman Zadnji človek, kjer najdemo feministične prvine, a je dogajanje prikazano s stališča osrednjega moškega literarnega lika. Diplomska naloga obravnava problematične partnerske odnose med ženskimi in moškimi liki, pri čemer ugotavlja, da glavni ženski liki, pa tudi nekateri stranski, odstopajo od stereotipov in tradicionalne vloge ženske v zgodovini in nobena partnerska zveza v delih ni idealna oziroma srečna. Vse partnerske zveze propadejo ali propadajo. Protagonistke so se pripravljene postaviti zase, čeprav velikokrat iščejo svojo izgubljeno identiteto, se nenehno trudijo za lastno srečo in svobodo.
Ključne besede: Margaret Atwood, Preročišče, Na površje, Deklina zgodba, Zadnji človek, feminizem, problem partnerske zveze.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1982; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (493,41 KB)

9.
MOTIV ŽENSKE V DELIH SYLVIE PLATH
Erika Starina, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Motiv ženske v delih Sylvie Plath raziskuje upodobitev ženske in avtobiografske prvine v njenih literarnih delih. Predstavljeno je življenje Sylvie Plath, ki je povezano z njenim literarnim ustvarjanjem, ki vsebuje avtobiografske elemente, v ospredju pa je analiza ženskega motiva v delih Sylvie Plath. Motiv ženske je obravnavan v kontekstu naslednjih odnosov: odnos do moških, odnos do materinstva in odnos do družbene vloge ženske. Analiza ženskega motiva v poeziji in romanu Sylvie Plath je pokazala pogled avtorice na ženske, njen odstop od tradicionalnega pojmovanja spola in spolne vloge, in to ponazorila s konkretnimi primeri iz teksta, v katerih je to razvidno. V diplomski nalogi sem ugotovila, da je avtorica pri svojem ustvarjanju uporabljala tudi zunajliterarne reference iz svojega osebnega življenja. Tako sem identificirala avtobiografske prvine v romanu Stekleni zvon in v njeni poeziji. Po analizi ženske družbene vloge v avtoričinih delih je razvidno, da nad vse ženske družbene vloge postavlja individualnost. Upodobitev in pojmovanje ženske v delih avtorice presega družbene norme in patriarhalni vzorec družbe. Sylvia Plath se z družbeno resničnostjo položaja ženske sooča na nekonvencionalen in nekonformističen način, z begom od patriarhalnih družbenih vzorcev.
Ključne besede: Sylvia Plath, pesništvo 20. stoletja, feminizem, teorija spolov, motiv ženske, avtobiografskost.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2482; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (525,49 KB)

10.
Tematska analiza romana Doktor Živago
Verica Jurak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira zgodovinsko in ljubezensko tematiko, umetnika ter temo umetnost v romanu Doktor Živago rusko-sovjetskega avtorja Borisa Leonidoviča Pasternaka, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. Podlaga zgodovinskega romana je viharno obdobje rusko-sovjetske zgodovine, ki ga zaznamujejo ruska revolucija leta 1905, prva svetovna vojna, februarska in oktobrska revolucija, socializem v Sovjetski zvezi, epilog romana pa se nanaša na drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Roman blati oktobrsko revolucijo, naperjen je proti socialističnemu režimu, kar je pogojevalo Pasternakovo izključitev iz Zveze sovjetskih pisateljev, zahtevo avtorjevega izgona iz države in pisateljevo odpoved Nobelovi nagradi. V ljubezenskem romanu je ljubezenska tematika večplastna: izstopa ljubezensko razmerje med moškim in žensko, ki v odnosu glavnega junaka do Lare preraste v simbol ljubezni do domovine, prisotna je ljubezen med polbratoma, vidna je tudi sinova ljubezen do matere. Glavni junak romana o umetniku je veliki pesnik Jurij Živago, čigar biografija je prozni del romana, njegova pesniška zbirka pa se nahaja v zadnjem poglavju romana. Umetnik v nevezanem delu razvija temo umetnost ter je glasnik ideje umetnosti v funkciji nesmrtnosti. Skozi omenjene teme je analizirana tudi avtobiografskost delno avtobiografskega romana, ki se odraža v številnih ujemanjih biografskih podatkov glavnega junaka in avtorja, za razumevanje romana je zlasti pomembno spoznanje, da je Jurij Živago duhovni alter ego Borisa Pasternaka.
Ključne besede: Boris Leonidovič Pasternak, Doktor Živago, sovjetska proza, zgodovinska tematika, ljubezenska tematika, tema umetnost, avtobiografskost.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 4353; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (510,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici