| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
Uporaba neverbalne komunikacije pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Andrej Štinjek, 2015, diplomsko delo

Opis: Policisti in kriminalisti pri preiskovanju kaznivih dejanj neprestano komunicirajo z osebami v postopkih. Prav komuniciranje je eno izmed njihovih najpogostejših opravil, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Policisti želijo z zbiranjem obvestil od oseb v postopkih pridobiti pomembne podatke, ki bi lahko pripomogli pri raziskavi kaznivega dejanja. Pri tem je zelo pomembno, da znajo ugotoviti, kdaj jim osebe v postopkih lažejo, oziroma jih zavajajo. Zavajanje oseb v postopkih lahko policisti ugotovijo z branjem neverbalne govorice sogovornika kot tudi z analizo vsebine povedanega. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena neverbalna govorica po posameznih segmentih. Posebej je predstavljeno preiskovanje kaznivih dejanj in uporaba neverbalne komunikacije pri le-teh, s poudarkom na ugotavljanju laži oziroma prevar. V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena med zaposlenimi v Policiji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je večina udeležencev vedno pozorna na neverbalno komunikacijo, največ pozornosti le-tej pa ji namenjajo v postopkih z osumljenci. Udeleženci so ocenili, da ima neverbalna komunikacija pomembno vlogo, saj se prav nanjo najpogosteje oprejo pri ugotavljanju laži in prevar. Udeleženci so mnenja, da so pri ugotavljanju laži bolj uspešni, kot ostali ljudje, vendar pa raziskave tega ne potrjujejo. Večina udeležencev je mnenja, da niso dovolj dobro usposobljeni, da bi znali pravilno razložiti neverbalno komunikacijo oziroma, da bi v večini primerov ugotovili laž. Se je pa večina udeležencev pripravljena usposabljati na področju neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, kazniva dejanja, preiskovanje, zaslišanje, odkrivanje laži, prevare, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1526; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

52.
Uporabnost nevro-lingvističnega programiranja pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo
Admir Husić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni temelji nevro-lingvističnega programiranja (NLP) in uporabnost NLP pri preiskovanju kaznivih dejanj. Kriminaliteta je zaradi svojih posledic vseprisoten, škodljiv in resen problem skoraj vsake družbe. V današnjem času se kljub hitremu napredku znanosti in razvoju družbe še zmeraj soočamo z veliko mero kriminalitete. Bliskovit razvoj različnih znanosti, orodij in orožij, olajšuje in omogoča nove oblike kriminala in njegovega izvrševanja. Za uspešno zoperstavljanje in boj proti kriminaliteti in storilcem, morajo policisti posedovati določene komunikacijske kompetence in veščine. Opravljanje dela policista zahteva veliko interakcije z različnimi posamezniki, med katere sodijo žrtve, oškodovanci, priče in potencialni storilci. Vsakdo od naštetih ima drugačno vlogo in cilj sodelovanja s policisti. Ena od nalog policistov je zbiranje informacij in dokazov, ki bodo primerni in zakoniti za uspešno rešitev primera. Za opravljanje nalog policije je potrebna uspešna komunikacija. Poznavanje NLP policistom omogoča drugačen in nov pogled na komunikacijo in procese, ki se odvijajo pri posamezniku v fazi komunikacije. NLP ponuja prednosti, vendar s seboj nosi tudi slabosti, omejitve in pasti. Najbolj pereča problematika NLP so njegove trditve in teorije, ki niso znanstveno in empirično podprte, ponujajo pa rezultate v praksi. Slabost NLP je utrjeno prepričanje laične javnosti, da vzorec očesnih premikov deluje kot sredstvo za odkrivanje laži. Opravljene raziskave ne nudijo konkretnih in dokončnih rezultatov, zato je to področje, ki mu je v prihodnosti potrebno nameniti več pozornosti. Diplomsko delo je teoretično, začelo se bo s predstavitvijo pojma in temeljev NLP. V nadaljevanju bo predstavljeno preiskovanje kaznivega dejanja in uporabnost NLP pri preiskovanju. Sledilo bo preverjanje in razlaga hipotez diplomskega dela, ki smo jih uvodoma postavili.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, zaslišanje, informativni razgovori, nevrolingvistično programiranje, NLP, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.02.2015; Ogledov: 2921; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (570,06 KB)

53.
Serijski in množični morilci - primerjava med spoloma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sara Dragojević, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisani serijski in množicni morilci ter primerjava med moškim in ženskim spolom le-teh. Predstavljeni sta obe definiciji, njune znacilnosti in tipologija. Opisane so tudi faze serijskih umorov ter delitev storilcev na organizirane in neorganizirane morilce. Slednja velja za serijske morilce in pomaga policistom ter kriminalistom pri preiskovanju kraja zlocina. Zavedati se moramo, da ceprav je vec moških morilcev, ne smemo pozabiti tudi na ženske morilke. Pomembna je tipologija oziroma razvrstitev tako serijskih kot množicnih morilcev. Ta nam pove, na kakšen nacin storilci ali storilke morijo, kakšno je njihovo orožje, nacin in katere so njihove žrtve. Pri serijskih morilcih je tipologija razdeljena glede na spol, medtem ko je pri množicnih morilcih samo ena za oba spola. Obicajno velja, da so serijski morilci sociopati, medtem ko je vecina množicnih morilcev psihopatov. Pomembna je opredelitev in razumevanje omenjenih terminov, saj so med njima bistvene razlike, razumevanje obeh pojmov pa je lahko v veliko pomoc organom pregona pri iskanju in prijetju storilcev, pa naj gre za moške storilce ali ženske morilke. V empiricnem delu diplomske naloge smo za serijske morilce zajeli obdobje od leta 2000 do leta 2013, za množicne morilce pa obdobje petih let. S pomocjo internetnega iskanja clankov iz medijskih novic smo iz spletne strani Murderpedia.org in medijskega portala USA TODAY dobili potrebne podatke. V obeh primerih smo ugotovili, da prevladujejo moški storilci. Ženski spol je v manjšini. Serijske morilke tako zajemajo le 10 odstotkov, množicne morilke pa le 6,2 odstotka storilcev.
Ključne besede: morilci, serijski morilci, množični morilci, psihopati, sociopati, primerjava med spoloma, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.11.2014; Ogledov: 1761; Prenosov: 804
URL Povezava na celotno besedilo

54.
Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tamara Lacić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci. Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata. Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1671; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (934,64 KB)

55.
Oblike patološkega laganja in možnosti njihove prepoznave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Rok Sila, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira patološke lažnivce in vse spremljajoče oblike, poznane kot fantastična psevdologija, motnja izumetničenosti, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom pooblaščenca in simuliranje. Patološko laganje predstavlja klinično sliko, v kateri posameznik večkrat ponavljajoče, kompulzivno pripoveduje lažne zgodbe. Bistvena razlika patoloških lažnivcev in običajnih lažnivcev je, da slednji običajno lažejo z nekim namenom oziroma ciljem. Primarni vzrok patološkega laganja ostaja neznan, vendar tesno povezan z nepravilnim delovanjem centralno živčnega sistema. Patološki lažnivci lahko pri poligrafskem testiranju pokažejo normalen odziv krivde ali odziv brez čustev. Kazniva dejanja, povezana s patološkimi lažnivci, vključujejo tatvine, goljufije, ponarejanja in plagiatorstvo. Fantastična psevdologija ima zelo dobro definirane karakteristike, poznana je tudi kot bolezen človeka proti samemu sebi, pogosto zaznamovana s trajnimi zgodbami, ki so občasno grajene na temelju resnice, največkrat pa na izmišljenih fantazijah. Motnja izumetničenosti predstavlja eno najbolj zahtevnih in težko razumljenih oblik psihopatologije v psihiatrični praksi, pri tej motnji so posamezniki močno nagnjeni k hlinjenju bolezni in imajo zelo malo vpliva na svoje lastno vedenje in početje. Munchausnov sindrom je ekstremna in dolgotrajna oblika motnje izumetničenosti, pri kateri se posameznik namerno samopoškoduje z namenom iskanja zdravniške pomoči. Podoblika te motnje je Munchausnov sindrom pooblaščenca, pri kateri so za pridobitev pozornosti bolezni povzročene s strani negovalca pri tretji osebi. Simuliranje je namensko proizvajanje lažnih in zavajajočih psihičnih ali psiholoških težav, motiviranih zaradi zunanjih spodbud, in velikokrat težko ločljivo od motnje izumetničenosti in Munchausnovega sindroma.
Ključne besede: laganje, laži, patološko laganje, münchausnov sindrom, psevdologija, fantastična psevdologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 7803; Prenosov: 637  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (639,96 KB)

56.
Občutek ogroženosti pri starejših občanih : magistrsko delo
Tjaša Štefin, 2014, magistrsko delo

Opis: Starejši občani spadajo v tisto skupino ljudi, ki se zaradi starosti in z njo povezano ranljivostjo, počutijo bolj ogroženo kot mlajša generacija. Po drugi strani statistični podatki kažejo, da niso najpogostejše žrtve kaznivih dejanj. Na občutek ogroženosti starejših občanov in na z njim povezan strah pred kriminaliteto vplivajo mnogi dejavniki, kot so demografske značilnosti (spol, starost, okolje, ekonomski položaj ipd.), mediji, viktimizacija ter socialno psihološke značilnosti posameznika. Strokovnjaki s področja raziskovanja strahu pred kriminaliteto niso enotni. Nekateri ugotavljajo, da je strah pred kriminaliteto pri starejših bolj prisoten kot pri mlajših prebivalcih, drugi menijo, da starost nima vpliva na občutek strahu, spet drugi so prepričani, da se starostniki celo manj bojijo kriminalitete kot mladi. Tudi glede vpliva dejavnikov obstajajo različna mnenja. Med njimi prevladuje prepričanje, da je starostnike bolj strah, ker so najbolj ranljivi in imajo najmanj sredstev za obvladovanje viktimizacije. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena za potrebe magistrskega dela, so pokazali, da se anketirani starostniki ne počutijo ogroženo in so redko žrtve kaznivih dejanj. Na njihov strah pred kriminaliteto najbolj vpliva občutek ranljivosti. Najbolj se bojijo, da bi bili žrtve premoženjskih kaznivih dejanj in fizičnega napada. Bolj kot zaradi kriminalitete so zaskrbljeni zaradi zdravstvenih in denarnih težav. Strah jih je, da bi zboleli, da bi bili osamljeni in da bi bili drugim v breme. Da na občutek ogroženosti najbolj vpliva fizična, ekonomska in socialna ranljivost, meni tudi vodja policijskega okoliša s Policijske postaje Kamnik. Predstavnice Društva SOS telefon, Društva Lipa in Centra za socialno delo Kamnik so mnenja, da je socialna izoliranost največji problem, s katerim se soočajo starejši občani.
Ključne besede: starejši, starostniki, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ogroženost, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.08.2014; Ogledov: 1756; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (819,14 KB)

57.
Preprečevanje kriminalitete nad starejšimi : samozaščitno vedenje
Maja Nikolić, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika preprečevanja kriminalitete nad starejšimi. V uvodnem delu smo opredelili nekatere temeljne pojme. Pojem starosti je težko definirati, saj starostnike navadno določa aktualna družba. Večinoma se za starostnike smatra ljudi nad 65-im letom starosti ali pa se ta meja določa z upokojitvijo. Za lažje razumevanje kriminalitete nad starejšimi pa je potrebno poznati tudi njihove značilnosti. Možnosti, da postane starostnik žrtev kaznivega dejanja, so velike predvsem zaradi fizičnih in psihičnih sprememb staranja. Osrednji del magistrske naloge se osredotoča na različne vrste kriminalitete nad starejšimi. Starejši ljudje so lahko žrtve s strani družinskih članov, prijateljev ali skrbnikov v različnih institucijah za starejše, prav tako pa so lahko žrtve različnih kaznivih dejanj s strani tujcev. V nalogi se dotaknemo tudi razširjenosti kriminalitete nad starejšimi v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter preventivnih ukrepov za preprečevanje le-te. V Sloveniji je za namene preprečevanja kriminalitete nad starejšimi, policija pripravila projekt »Ne pozabite na varnost«, v okviru katerega obiskuje domove za starejše občane in tudi posameznike ter jim svetuje v zvezi z varnostjo in samozaščitnimi ukrepi. V povezavi s preventivnimi ukrepi se dotaknemo tudi drugih evropskih držav, saj nas je zanimalo, kako se s to problematiko soočajo v tujini. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena raziskava med starejšimi v Sloveniji, s pomočjo katere smo ugotavljali poznavanje samozaščitnih ukrepov in morebitne razlike med starostnimi skupinami pri samozaščitnem vedenju. Raziskava je pokazala, da se mlajša in starejša starostna skupina vedeta visoko samozaščitno, razlike med skupinama v samozaščitnem vedenju pa so majhne. Največ razlik med skupinama se je pokazalo pri samozaščitnem vedenju glede obnašanja na domu in ravnanja ob obisku neznancev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo oblikovali predloge in priporočila za uspešno preprečevanje kriminalitete nad starejšimi in izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, starejši, starostniki, žrtve, samozaščitno vedenje, viktimologija, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2115; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (841,37 KB)

58.
Evalvacija Vijolice, programa za ozaveščanje o trgovini z ljudmi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Laura Bizjan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razliko med ozaveščenostjo mladostnikov o trgovini z ljudmi pred in po predavanju preventivnega programa Vijolica, ki ga izvajajo zaposleni in prostovoljci Društva Ključ. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na značilnosti mladostništva, opredelitev trgovine z ljudmi in trgovine z otroki ter preventivni program Vijolica. Drugi del naloge pa temelji na raziskavi, ki smo jo opravili z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so ju dijaki izpolnili pred in po predavanju. Anketi je izpolnilo 108 dijakov Srednje zdravstvene šole Ljubljana in 81 dijakov Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo. Rezultati raziskave kažejo, da je pred predavanjem Vijolice večina mladostnikov že slišala za trgovino z ljudmi ter da znajo po predavanju bolje prepoznati njene značilnosti. Ugotovili smo, da se večina mladostnikov že pred predavanjem ne bi odpravila na koncert ali tekmo v tujino, če bi jih povabil neznanec in jim podaril brezplačno karto, po predavanju se odstotek še poveča. Prav tako smo prišli do spoznanja, da bi se več kot tretjina mladostnikov dobila z nekom, ki so ga spoznali prek Facebooka ali spletne klepetalnice, po predavanju bi se za to odločilo le nekaj odstotkov manj dijakov. Zato je pomembno, da se v preventivnem programu Vijolica še posebej poudari (ne)varnost Facebooka in spletnih klepetalnic. Poleg tega smo ugotovili, da so mladostniki po predavanju Vijolica bolje poučeni o tem, kaj zajema trgovina z ljudmi, o dejavnikih tveganja in strategijah odločanja.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, trgovina z otroki, žrtve, preprečevanje, nevladne organizacije, Društvo Ključ, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 1606; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (397,64 KB)

59.
Spominski priklic pri starostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lucija Cizej, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o staranju in vplivu le-tega na fizične ter psihične sposobnosti posameznika. Osredotoča se na starejšo populacijo ter njen spomin v povezavi s pričanjem. Poleg starosti so opisane še druge lastnosti ter dejavniki, ki se povezujejo s pričanjem očividca. V raziskavi smo na vzorcu tridesetih starostnikov med 65 in 91 letom primerjali rezultate prostega priklica in prepoznave. Ugotavljali smo tudi razliko med moškimi in ženskami ter mlajšimi in starejšimi starostniki. Sodelovalo je enajst moških in devetnajst žensk. Povprečna starost vseh sodelujočih v raziskavi je bila 76,9 let. Udeleženci so po ogledu videoposnetka ropa najprej izpolnili vprašalnik, ki se je nanašal na prosti priklic in zatem še vprašalnik, kjer so morali med pravilnimi in napačnimi odgovori prepoznati pravilnega. Rezultati raziskave so pokazali, da so mlajši starostniki priklicali več točnih podatkov kot starejši: o osrednjem dogodku, bolj natančni so bili pri opisu okolice in opisu fizičnih lastnosti oseb s posnetka. Pri primerjavi rezultatov prostega priklica in prepoznave smo ugotovili, da starostniki pogosteje prikličejo bolj točne podatke o dogajanju in osebah pri prepoznavi. Po primerjavi odgovorov, ki so jih podali udeleženci, so ugotovitve pokazale, so ženske in moški po uspešnosti izenačeni. Medtem, ko so ženske priklicale bolj natančen opis osrednjega dogodka in jih je več omenilo, ter opisalo torbico, so moški podali bolj točne odgovore v zvezi z opisom avtomobila, oseb, podrobnosti in predmetov iz okolice.
Ključne besede: pričanje, spomin, spominjanje, priklic, prepoznava, starejši ljudje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 1867; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (992,26 KB)

60.
Zbornik prispevkov
2011, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: policija, kriminologija, kriminalistika, zasebno varovanje, obveščevalne službe, varnost, informacijska varnost, posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3370; Prenosov: 103
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici