| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Detomori : diplomsko delo
Matej Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podatki o detomorih v Sloveniji, kaj pripelje do detomorov
Ključne besede: detomori, preiskovanje, poporodna depresija, poporodna psihoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2016; Ogledov: 1551; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (481,55 KB)

42.
Fizično nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleš Gros, 2016, diplomsko delo

Opis: Fizično nasilje na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je zelo velika težava, ki se je vpleteni premalo zavedajo. V veliko primerih se kar spregleda in nima prave teže. V diplomskem delu je predstavljeno, kdo so najpogostejši povzročitelji, kakšni so vzroki za nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki ter kaj bi se dalo izboljšati, da bi bilo nasilja čim manj. Z anketo je bilo ugotovljeno, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutijo varno na delovnem mestu. Velik delež medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je že doživel nasilje na delovnem mestu, ki je lahko fizično, spolno, ekonomsko ali psihično. V porastu je nasilje vodstvenih delavcev nad zaposlenimi, ki je takoj za nasiljem pacientov (60 %) na drugem mestu. Anketiranci so odgovorili, da v 21 % nasilje povzročajo vodstveni delavci. Pri tem gre za razna izsiljevanja in neizplačevanje nadur, delavci ne upajo na bolniški dopust ipd. Najbolj se je treba posvetiti temu, da medicinske sestre in zdravstvene tehnike prepričamo, da spregovorijo o tem ter da ne bodo imeli občutka sramu ali zapostavljenosti. Zavedati se morajo, da imajo nekoga, ki jim lahko pomaga in mu lahko zaupajo svoje težave. Pomembno je, da se čim več pogovarjamo in da veliko pozornosti namenimo izobraževanju. Le tako bomo počasi zmanjševali nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, fizično nasilje, zdravstvo, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.02.2016; Ogledov: 2118; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

43.
Talci : psihične posledice
Primož Mozetič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma. Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Ključne besede: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2414; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (501,35 KB)

44.
Sodni izvedenec psihološke stroke
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Besedilo daje pregled različnih vsebin, s katerimi se srečujejo sodni izvedenci psihološke stroke. Za mnenje ga lahko zaprosijo v civilnopravnih in upravnih postopkih ter v zadevah s podobnimi vsebinami. V članku je poudarek na kazenskopravnih zadevah, kot so zmožnost obtoženčevega sodelovanja v sodnem postopku, prištevnost in kazenska odgovornost ter ocena tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Predstavljeno je tudi sodelovanje psihologa izvedenca v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja, ki pri nas še ni uveljavljeno v praksi.
Ključne besede: izvedenstvo psihološke stroke, sodna psihologija, prištevnost, pričanje
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2030; Prenosov: 137
URL Povezava na celotno besedilo

45.
Nasilje mladostnikov nad starši
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2014, strokovni članek

Ključne besede: otroci, mladostniki, nasilje nad starši, nasilje v družini
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2872; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

46.
Razvojne značilnosti otrok v okviru forenzičnega razgovora
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, strokovni članek

Opis: Otroci so v sodnih procesih lahko adekvatne priče, če je forenzični intervju ustrezno izpeljan. Prispevek predstavlja pomembnejše linije otrokovega razvoja - mišljenje, spomin, govor in socialno-emocionalni razvoj in jih povezuje z usmeritvami za vodenje razgovora z otrokom. Zaradi pogostega prepričanja, da je otroka mogoče pripraviti do neresničnega pričanja in da ne loči med realnim ter domišljijskim, sta obravnavani tudi temi laganja in sugestibilnosti. Prispevek na koncu daje nekatere praktične usmeritve za izvedbo forenzičnega razgovora in opozarja na pomen izobraževanja vseh, ki so v stiku z otroki - potencialnimi pričami.
Ključne besede: forenzično ocenjevanje, forenzična ocena, otroci, razvoj otroka, intervju, priče, spomin, sugestibilnost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2134; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (298,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Mnenje splošne javnosti o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tijana Štumpfl, 2015, diplomsko delo

Opis: Povzetek Duševna motnja lahko prizadene vsakega posameznika, vzroki za nastanek pa so lahko povezani z dednostjo, družinskimi težavami, stresnimi življenjskimi situacijami, stresom v službi itn. Mediji veliko pišejo o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj, pogosto duševno motene posameznike opisujejo zelo negativno in nanje gledajo kot na čudaške, nevarne posameznike z motečim vedenjem. Medijske novice pogosto povzročijo, da si ljudje ustvarijo svoje mnenje o duševno motenih in nemalokrat je njihovo mnenje zgrešeno. Čeprav ustava zagotavlja enakost pred zakonom, pa se v praksi ̶ kot dokazujejo raziskave ̶ duševno motene ljudi načeloma zaposluje na slabša delovna mesta, za katera dobivajo tudi slabše plačilo. Duševno moteni storilci kaznivih dejanj se lahko zdravijo v psihiatrični bolnišnicah, kamor jih napoti sodišče, ki oceni prištevnost storilcev, veliko vlogo pa ima pri tem psihiatrični izvedenec. V primeru, da storilec stori kaznivo dejanje v času neprištevnosti, mu izrečejo oprostilno sodbo, vendar se mora nujno zdraviti v psihiatrični bolnišnici, lahko se ga tudi neprostovoljno hospitalizira. Duševno motena oseba lahko stori kaznivo dejanje, ampak teh primerov je izjemno malo, velikokrat raje sodijo sebi kot drugim. Rezultati ankete kažejo, da je stigmatizacija duševno motenih oseb v slovenskem okolju še vedno prisotna, velika večina ljudi jih ima za drugačne, takšne, ki jih je potrebno (tudi proti njihovi volji) hospitalizirati. Še vedno pa je kar 78 % anketirancev pripravljenih osebam z duševno motnjo pomagati.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, javnost, stališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1400; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (664,20 KB)

48.
Vsakodnevni predatorji : spolno nadlegovanje na javnih mestih
Katarina Čermelj, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo govorili o spolnem nadlegovanju. V teoretičnem delu smo naredili pregled različnih zakonskih določil spolnega nadlegovanja in kako ga le ta definirajo. Odkrili smo, da v večini razvitih držav ni inkriminirano ter da se kazensko preganja le nadlegovanje na delovnem mestu. Predstavili smo tudi poglede družbe na spolno nadlegovanje ter kako se obnašajo prisotni, ko se zgodi. Na spolno nadlegovanje imajo velik vpliv mediji, še posebno, če spolno nadlegovanje in seksizem prikažejo v humorni luči. Najboljši način preventive je izobrazba, kar smo odkrili pri pregledu literature različnih primerjalnih študij. Tu smo se nekoliko osredotočili na Norveško, ki ima najboljšo spolno vzgojo. Tudi pri odprtem vprašanju raziskovalne ankete je veliko sodelujočih izrazilo željo po boljši izobrazbi na področju spolnosti. Z vprašalnikom smo preverjali, če se mnenje o spolnem nadlegovanju med spoloma razlikuje, in odkrili, da je nekaj razlik pri odnosu moških in žensk do spolnega nadlegovanja. Vendar smo z analizo podatkov odkrili, da velike razlike v storilstvu - storilci so moškega spola trikrat pogosteje. Odkrili smo tudi, da spolno nadlegovanje ostane v veliki večini (97,5 %) neprijavljeno, kar je smiselno, saj v Sloveniji ni inkriminirano (razen na delovnem mestu).
Ključne besede: spolno nadlegovanje, seksizem, mediji, javnost, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1479; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (731,16 KB)

49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici