| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Starostniki kot žrtve kaznivih dejanj s strani družinskih članov : magistrsko delo
Lucija Cizej, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava viktimizacijo starostnikov, ki so žrtve kaznivih dejanj s strani družinskih članov. S procesom staranja se ljudje soočajo s postopnim upadanjem sposobnosti, starostniki pri vsakdanjih opravilih postajajo odvisni od pomoči drugih in so zato tudi dovzetnejši za nekatere vrste viktimizacije. Prav odvisnost od viktimizatorjev je pogost razlog, da se žrtve ne odločijo ukrepati zoper njih. Starejši ljudje so lahko žrtve vseh vrst viktimizacij (psihična, fizična, spolna, finančna), storilci pa nad njimi pogosto vršijo po več vrst viktimizacij hkrati. Starostnike zaradi njihovih specifičnih značilnosti uvrščamo v ranljivo skupino žrtev, saj se težje spopadajo s posledicami viktimizacije kot posamezniki mlajših generacij. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve iz spisov Okrožnega državnega tožilstva v Celju in Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina oškodovancev ženskega spola, medtem ko med obdolženci prednjačijo moški. Najpogosteje je obdolženec sin, ki viktimizira svojo mamo, ali moški, ki viktimizira svojo partnerko. Oškodovanci in obdolženci pogosto prebivajo na skupnem naslovu. Viktimizacijo so na policijo najpogosteje naznanili oškodovanci sami. V spisih najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje je bilo nasilje v družini. Po navedbah oškodovancev iz tožilskih spisov smo ugotovili, da gre v večini primerov (več kot 80 %) za dlje časa trajajočo viktimizacijo in ne enkraten dogodek. Oškodovanci kot najpogostejšo psihično posledico, ki so jo utrpeli v času viktimizacije, navajajo strah. Nadalje smo iz spisov razbrali, da v redkih primerih pride do končne obsodbe, saj se veliko kazenskih postopkov zoper družinske člane v vmesni fazi konča. Razlogov je veliko, zagotovo pa izstopa ta, da se starostniki kot žrtve kaznivih dejanj svojih družinskih članov težko odločijo za pričanje zoper svoje družinske člane.
Ključne besede: starostniki, družina, družinski člani, nasilje, žrtve, storilci, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 1469; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (740,80 KB)

32.
Družina kot faktor tveganja za razvoj odklonskega vedenja pri otrocih in mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Vesna Kartuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na družino, ki skozi primarno socializacijo svojim otrokom posreduje družbena pravila in vrednote. Družina s svojo klimo oblikuje otrokovo osebnost in razvija njihovo avtonomnost, s tem ko jim nudi čustveno podporo in občutek varnosti. Skozi teorijo navezanosti smo iskali odgovore, kako zgodnje izkušnje, ki potekajo v družini, oblikujejo otroka in ga za vedno zaznamujejo. V nalogi smo prikazali, da se pri ne-varno navezanih otrocih delovanje možganov razlikuje od varno navezanih otrok in so zato tudi bolj dovzetni za čustvene in vedenjske motnje. Starši so tisti, ki z neustreznim odnosom v ranem otroštvu povzročijo, da imajo otroci težave z uravnavanjem čustev in s tem postanejo bolj dovzetni za psihopatologijo. Psihofizično stanje starša in osebnostne značilnosti otrok pomembno vplivajo na odnos in na način navezanosti, ki se izoblikuje v diadi starš otrok. Z diplomsko nalogo smo želeli poudariti, da so značilnosti družine in vzgojni slog izredno pomembni dejavniki pri razvoju odklonskega vedenja otrok in mladostnikov.
Ključne besede: otroci, psihosocialni razvoj, odklonsko vedenje, družina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1349; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (514,14 KB)

33.
Psihološke razsežnosti policijskega poklica : diplomsko delo univerzitetnega študija
Špela Jagodic, 2016, diplomsko delo

Opis: Policisti v povezavi z značilnostmi, ki naj bi predstavljale tipično osebnost in potrdile obstoj tako imenovane osebnosti policistov, so zapolnili že marsikateri članek, del v reviji, knjigi, ipd., vendar pa do sedaj, kljub številnim raziskavam in domnevi o njenem obstoju, še ni bilo podanega nobenega končnega odgovora oziroma potrdila, zato si lahko vsak izmed nas ustvari in ohranja svoje mišljenje. Govorimo lahko tudi o tako imenovanih osebnostnih značilnostih, ki naj bi se razvile zaradi narave dela in tako predstavljale steber vsakega uslužbenca policije. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je vsak posameznik unikaten, samosvoj in da ima vsak izmed nas drugačne lastnosti, ki so bodisi prirojene, bodisi prevzete oziroma ustvarjene zaradi okolja v katerem živi. O samih značilnostih in osebnosti policistov bo govora tudi v diplomski nalogi. Najprej se bomo osredotočili na teoretični del in sicer na definicijo kaj policija je, kdo dejansko so ljudje, ki delajo v policiji in s čim se srečujejo, kakšne so njihove naloge in pravice, ipd. Ne bomo pozabili niti na opise tipičnih oziroma že splošno znanih značilnosti policistov, nekaj besed pa bomo namenili tudi psihološkemu delu, kjer bomo govorili o tem, kaj je osebnost, kaj nanjo vpliva, podali nekaj teorij različnih avtorjev, itd. V drugem delu diplomske naloge sledi empirični del z analizo ankete ter grafičnim prikazom z razlagami, pri katerih smo ugotavljali javno mnenje ljudstva o obstoju osebnosti policistov, tipičnih značilnostih in idealnem policistu.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, osebnostne lastnosti, značilnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1105; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (736,00 KB)

34.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013 : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1908; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

35.
Metoda EMDR kot pomoč policistom pri spoprijemanju s travmatskimi dogodki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Pamela Muraus, 2016, diplomsko delo

Opis: Travmatski dogodki pogosto vodijo v razvoj posttravmatske stresne motnje – PTSM in so neizogibni del policijskega dela. Da je takšna motnja diagnosticirana in potrjena, mora izpolnjevati osem ključnih kriterijev Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM − 5). Psihosocialna pomoč policistom je velikokrat spregledana, vendar podprta s podzakonskimi akti, ki jih ponuja njihova institucija. Novodobna metoda, znana pod imenom Desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem − EMDR, je ena izmed časovno kratkih, varnih in uspešnih pristopov zdravljenja PTSM in drugih oblik duševnih motenj. Temelji na modelu Adaptive Information Processing − AIP, njen cilj pa je predelava preteklih življenjskih travmatičnih izkušenj in vzpostavitev ponovne vezi med umom in telesom. Je kompleksna metoda zdravljenja, katere glavna komponenta je bilateralna stimulacija oči, tapkanje ali poslušanje zvoka. Eden izmed starejših in prav tako zelo uspešnih empirično podprtih pristopov spopadanja s PTSM, je pogovorna kognitivno-vedenjska terapija − KVT. Sestavljena je iz vedenjske in kognitivne terapije, ki se je razvila iz modela Beck. Njen cilj je spremeniti klientovo mišljenje in sistem prepričanja, da bi ju nadomestil s trajnimi čustvenimi in vedenjskimi spremembami, ki prav tako prispevajo h kvalitetnejšemu življenju posameznika. Tako EMDR kakor tudi KVT sta na podlagi različnih raziskav, dokazano, enako učinkoviti, podprti s strani različnih organizacij ter pogosto uporabljeni pri zdravljenju PTSM v policiji. V osnovi se razlikujeta v tem, da je EMDR samo metoda in ni psihoterapevtska smer, za katero velja KVT. Po pregledu literature in dosedanjih raziskav lahko potrdimo, da sta EMDR in KVT pogosto uporabljena in uspešna pristopa spopadanja s PTSM v policiji. So pa vsekakor potrebne nadaljnje podrobnejše raziskave na tem področju.
Ključne besede: policija, policisti, travmatski dogodki, psihosocialna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (419,63 KB)

36.
Stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet naše diplomske naloge je bil predvsem stres na delovnem mestu, v raziskovalnem delu predvsem stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah. Na kratko smo predstavili tudi pojem stres, mednarodne mirovne operacije (MMO) in pa Slovensko vojsko (SV). Pri raziskovalnem delu smo izvedli anketiranje v dveh vojašnicah, v Vojašnici Vincenca Repnika in v Vojašnici generala Maistra, v katerih je anketo izpolnilo 105 pripadnikov stalne sestave SV. Iz analize podatkov smo ugotovili, kateri so največji stresorji za pripadnike na MMO. Postavili smo si štiri hipoteze, ki so zajemale nekatere stereotipne ideje javnih občil in slovenske civilne javnosti o SV na MMO. Izkazalo se je, da so stereotipi v neki meri še vedno resnični. To se je pokazalo pri dveh hipotezah. Ena od hipotez se nanaša na seksizem v SV, ki se tam še vedno pojavlja, saj je po mnenju premnogih vojska moška institucija. Prav tako se je izkazal za resničnega zadnji stereotip, ki govori o »nadrejenih, ki delajo pod veliko manjšim stresom kot njihovi podrejeni«. Ostali dve hipotezi smo zavrnili. Strah za svoje življenje, ki je bil nekoč vedno prisoten pri vojaških nalogah v tujini, dandanes pri pripadnikih stalne sestave SV ni več pogost. Hipoteza, ki trdi, da je družina prokreacije pomembnejša od primarne družine, torej stereotip o starejših (da so ti neuporabni, »za časom«, itd.), pri pripadnikih SV prav tako ni pogost. Tem je primarna družina (mati, oče) še kako pomembna.
Ključne besede: vojska, vojaki, mirovne operacije, stres, stres na delovnem mestu, preprečevanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1184; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

37.
Poznavanje neverbalne komunikacije pravosodnega policista v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Robert Berzelak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti z organizacijskega vidika sodijo v službo oddelka za varnost, znotraj zavodov za izvrševanje kazni zapora. Pri opravljanju svojega dela so v neprestani komunikaciji z zaprtimi osebami, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Dokazano je, da je sposobnost razumevanja in uporabe neverbalne komunikacije (govorice telesa) močno orodje, ki nas pomaga povezati z drugimi ter nam pomaga pri izražanju resničnega pomena. Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v zaporih, kar pa lahko zagotavljajo tudi z uspešnim branjem neverbalne govorice zaprtih oseb. V diplomskem delu smo predstavili organizacijsko strukturo in delovanje Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje1 ter dela in naloge pravosodnega policista. Predstavljena je tudi neverbalna komunikacija in njene značilnosti, pomen in vrste, slednje pa bomo razdelili še po pomembnejših segmentih (parajezik, obrazna govorica, gestika in uporaba prostora). V nadaljevanju smo se posvetili še pomenu poznavanja, prepoznavanja in uporabe neverbalne komunikacije pri delu pravosodnih policistov ter s tem v zvezi v različnih varnostnih situacijah. V empiričnem delu smo predstavili ključne ugotovitve rezultatov raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali pravosodni policisti, zaposleni v ZPMZKZ Celje. Iz omenjene raziskave smo ugotovili, da so udeleženci v interakciji z zaprtimi osebami v veliki večini pozorni na neverbalno komunikacijo, slednjo pa tudi zavestno spremljajo. Udeleženci pozornost neverbalni komunikaciji največkrat namenjajo vedno, pri vseh stikih z zaprtimi osebami. Udeleženci se v veliki večini prav tako ocenjujejo kot uspešne in učinkovite pri prepoznavi neverbalne komunikacije zaprtih oseb, kar je lahko ključnega pomena v varnostno spornih situacijah. Večina udeleženih je mnenja, da so pri svojem delu ustrezno usposobljeni za prepoznavanje neverbalne komunikacije v interakciji z zaprtimi osebami. Velika večina udeležencev pa izraža tudi željo po izobraževanju s področja neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, gestika, pravosodni policisti, pazniki, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

38.
Stališča in ocene učencev in učiteljev do pojavnih oblik nasilnega vedenja med mladimi na Osnovni šol Vrhovci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jure Šušteršič, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na splošno govorili o nasilnem vedenju. V nadaljevanju smo opisali temeljne pojme, predstavili vrste in dejavnike nasilnega vedenja, kot jih opredeljujejo različni avtorji in raziskovalci vrstniškega nasilja. Nadalje smo opisali različne ukrepe proti nasilnemu vedenju, ki pripomorejo k zmanjšanju in zatiranju nasilnega vedenja. Namen diplomske naloge je bil na teoretični ravni proučevati nasilje; poudarek je na nasilnem vedenju med mladimi na Osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani. Cilj diplomske naloge je bil ugotavljati ocene in stališča učencev in učiteljev do pojavnih oblik in prisotnosti nasilnega vedenja med učenci Osnovne šole Vrhovci. Ocene in stališča učiteljev in učencev smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bilo terensko raziskovanje, oblika za zbiranje podatkov pa anketni vprašalnik. Na podlagi raziskave opravljene na vzorcu, smo v empiričnem delu diplomske naloge prišli do ugotovitve, da so učitelji in učenci na Osnovni šoli Vrhovci dobro prepoznavali različne oblike nasilnih vedenj. Ugotovili smo tudi, da so učitelji in učenci podobno nizko ocenjevali prisotnost različnih oblik nasilnega vedenja, najpogostejše oblike nasilnega vedenja ter prisotnost fizičnega in besednega napada. Do nekoliko večjih razlik med učitelji in učenci je prišlo pri ocenjevanju posvečanje različnim temam na razrednih urah, saj so učitelji višje ocenjevali različnih tem na razrednih urah kot učenci. Učitelji so tudi višje kot učenci ocenjevali, da bi lahko nadzorovali ali preprečevali pojavnost nasilnega vedenja v šoli s pomočjo varnostnikov, video kamer, s strožjimi varnostnimi ukrepi in z raznimi delavnicami. Tudi med učitelji je glede na njihovo delovno dobo prišlo do razlik pri ocenjevanju naštetih ukrepov za preprečevanje nasilnega vedenja, saj so mlajši učitelji z manj delovne dobe višje ocenjevali navedene ukrepe kot učitelji z več delovne dobe.
Ključne besede: nasilje, nasilno vedenje, vrstniško nasilje, šole, učenci, učitelji, stališča, ukrepi, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1295; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

39.
Nasilje mladostnikov nad svojimi starši : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anita Kraljič, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje mladostnikov nad starši se z leti povečuje tako v tujini kot v Sloveniji. V prvih tujih raziskavah med leti 1980 in 1989 so zabeležili približno 9,2 % do 21 % (Agnew in Huguley, 1989; Cornell in Gelles v Agnew in Huguley, 1989), v nedavnih raziskavah pa dobrih 34 % (Ulman in Straus, 2000) nasilnih mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši. V vseh raziskavah pa kaže, da so primarne žrtve tovrstnega nasilja matere (kar dobrih 20 %) (Ulman in Straus, 2000), po podatkih sodišča v ZDA pa je bilo nad materami nasilnih kar 72 % mladoletnikov (Routt in Anderson, 2011). Po podatkih FBI je prijavljenega nasilja mladostnikov kar 63,3 % (Pavšič Mrevlje, 2014). Tudi v Sloveniji ni veliko drugače, saj smo po naših ugotovitvah, ki smo jih dobili s pomočjo vprašalnikov za strokovne delavce Centrov za socialno delo in intervjujem z vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto ugotovili, kakšne so njihove izkušnje na področju dela z mladostniki, ki izvajajo nasilje nad starši. Nasilje mladostnikov nad starši se začne med 6. in 20. leti, vendar pogosteje v starosti med 15. in 18. leti, nasilneži pa so predvsem fantje. Kaže, da so matere prav tako primarne žrtve tovrstnega nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, ki preraste v fizično.Omenimo lahko, da zadnja leta prihaja do tako hude oblike nasilja mladostnikov nad starši, da starši v obupu pokličejo policijo. Poleg tega pa izrečeni ukrepi prepovedi približevanja mladostnika staršem naraščajo.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, nasilje nad starši, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1450; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (430,57 KB)

40.
Posttravmatski stres po osamosvojitveni vojni na Hrvaškem štiriindvajset let kasneje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Bujdo, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo, ali 24 let po vojni na Hrvaškem ljudje še vedno trpijo za travmo ali so že pozabili na to, kar se jim je pred toliko leti dogajalo. Posttravmatska stresna motnja ali PTSM je posledica nekega tragičnega dogodka ali dogodkov, ki jih oseba preživi. Ta šok se takrat zareže v človekov spomin in tam ostane za vedno. Travmatizirane osebe se večinoma umaknejo vase in se same borijo s tem, kar jih preganja, zato jim je potrebno stati ob strani, saj je prav družba okoli njih tista, ki lahko olajša njihovo borbo. Vojna na Hrvaškem je trajala 5 let. Kakor vsaka vojna je tudi ta terjala ogromno žrtev. Najbolj grozno je to, ker se je v trenutku iz sožitnega življenja več narodnosti prelevilo v največje sovraštvo. Ker so bili civilisti agresorju primarni cilj napadov, je posledica tega veliko število beguncev in izgnanih, pa tudi ranjenih in mrtvih. Veliko jih je prišlo v roke agresorja, ki jih je mučil in z njimi nečloveško ravnal. S štirinajstimi osebami, ki so to vojno doživele, smo se pogovarjali in z njimi opravili intervju, in sicer z namenom, da bi izvedeli, kako živijo danes. Prvi del intervjuja sta sestavljala dva sklopa vprašanj; prvi je vezan na doživljanje travme in odnos z ljudmi, drugi pa na spoprijemanje s travmo. Vse to je bilo potrebno, ker smo želeli izvedeti, če so posledice travme po toliko letih kaj manjše. Zanimalo nas je tudi, ali se travmatizirane osebe izogibajo spominjanju travmatskih dogodkov in ali jim to uspeva, ali so se po toliko letih naučili prepoznati, kdaj jih bo prevzela tesnoba in nenazadnje, ali danes po toliko letih funkcionirajo v družbi zaupajo ljudem v svoji okolici in kako okolica vpliva na njih. Ugotovili smo, da so simptomi še vedno zelo prisotni in močni in da je tem ljudem zelo hudo, še posebej zato, ker si mi kot družba njihove bolečine ne znamo niti predstavljati.
Ključne besede: vojna, osamosvojitvena vojna, posledice, žrtve, travme, posttravmatski stres, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1311; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (589,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici