| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Safety issues in psychiatric settings
Tinkara Pavšič Mrevlje, Peter Umek, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of the paper is to establish if mental health workers (nurses, doctors, clinical psychologists) in Slovene psychiatric settings perceive their work as potentially dangerous and which factors contribute mostly to these mindsets. On the basis of gained data recommendations for safety improvement are suggested. Design/Methods/Approach: Review of three studies conducted in different psychiatric settings in Slovenia. Findings: Just a few mental health workers perceive their work as dangerous. Among those that are most frequently victims of violent behaviour are male and female nurses, especially under circumstances of involuntary admission, involuntary pharmacological treatment and when special security measures are applied. Participants think that workers would need more self defence trainings, additional competent medical staff (foremost male nurses), communication trainings and better cooperation in their working teams. Moreover, those hurt in such incidents should get more systematic help. Sometimes security personnel also intervene, however, they are not qualified for such interventions and special trainings should be provided. Research limitations/implications: Our findings have a limited value because the studies have been performed in the course of different years, different questionnaires were applied and participants also differed (their profession, working tasks, demographic data etc.). Practical implications: Our findings can be used by psychiatric hospital management to plan trainings for mental health workers and organize them according to personnel’s necessities. Results also imply the necessity to train security personnel. Originality/Value: In the past merely analyses of incident reports were made on this topic. However, this paper sheds some light on perceptions and experiences of mental health workers directly exposed to patients’ violent behaviour.
Ključne besede: psychiatric setting, violent behaviour, mental health workers, safety, security personn
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 977; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (504,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v Sloveniji
Anton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi. Metode: Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature. Ugotovitve: Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %). Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh). Praktična uporabnost: S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam.
Ključne besede: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 931; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (367,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
The trauma and coping in homicide and sexual offences and juvenile crime criminal investigators
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The study aims to contribute to research on trauma among police officers. The paper presents selected results of a larger study about trauma and coping among two specific police groups: criminal investigators from the Homicide and Sexual Offences (HSO) section as well as the Juvenile Crime (JC) section. Findings for each group are presented and differences analysed. Design/Methods/Approach: All 56 criminal investigators from HSO and JC sections within the Republic of Slovenia were asked to participate. The response rate was high: 92.59% (n = 25) for the HSO and 82.14% (n = 23) for the JC groups. The participants signed an informed consent and completed the questionnaires in a group setting in work hours. They were later given information about the individual results if they wished. Findings: The results for both groups show a low level of posttraumatic symptomatology that is linked to specific, mostly avoidance coping mechanisms. Specific work situations related to higher posttraumatic symptoms were identified for each participant group. Research Limitations / Implications: While the response rate was high, the small size of the two groups limits possibilities of statistical analysis, especially since the data are mainly not normally distributed. Practical Implications: A cross-sectional assessment of potential posttraumatic symptomatology can suggest preventive and possibly curative programmes for criminal investigators able to improve and contribute to more effective police work. Originality/Value: This is the first study in Slovenia to address the narrow field of trauma and coping among specific police groups.
Ključne besede: police work, psychology, trauma, coping, criminal investigators
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1051; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (350,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Psihološki vidiki prenatalne, porodne in postnatalne oskrbe v slovenskih zaporih : magistrsko delo
Urša Habič, 2018, magistrsko delo

Opis: Že pri nosečnicah, ki živijo v najbolj optimalnem okolju, nosečnost in porod predstavljata številne fizične in psihološke izzive, s katerimi se morajo spopasti. Tiste, ki v tem obdobju prestajajo še kazen pripora ali zapora, pa imajo večje možnosti za nastanek različnih tveganj in zapletov, saj so izpostavljene dodatnim stresorjem, kot so odvzem prostosti, pomanjkanje zasebnosti, skrbi glede njihove varnosti, neustrezna prehrana, neprimerno bivalno okolje, nezmožnost redne fizične aktivnost, omejen dostop do informacij o nosečnosti in porodu, ločitev od družine in morebiten odvzem otroka. V magistrski nalogi smo najprej s pregledom literature opredelili duševno in fizično stanje žensk v nosečnosti, kjer smo se osredotočili na psihološke potrebe žensk v času nosečnosti in negativne psihološke učinke, ki jih morda nosečnost predstavlja. Raziskali smo tudi kakšne fizične, zdravstvene in psihološke potrebe imajo zapornice v času nosečnosti in s katerimi dodatnimi stresorji se spopadajo v zaporu. Podrobneje smo opredelili tudi varnostne ukrepe vklepanja in vezanja, ki se jih uporablja pri nosečih zapornicah in prisotnosti pravosodnega policista ter odvzem otroka. Nato smo predstavili programe podpore, ki zmanjšujejo negativne učinke vodenja nosečnosti in poroda pri zapornicah. S poglobljenimi intervjuji, ki smo jih opravili z direktorico Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig, pravosodno policistko in dvema zaprtima ženskama, smo poskušali pridobiti vpogled v dejanski potek vodenja nosečnosti in poroda zapornic v Sloveniji. Potek nosečnosti in porod noseče zapornice je v Sloveniji večinoma primerljiv z nosečnico, ki med nosečnostjo ni v zaporu, z nekaj omejitvami, ki se nanašajo na odvzem prostosti in varnostni režim, pod katerim ženska prestaja zaporno kazen. Zaradi majhnega števila nosečih zapornic in zapornic, ki rodijo med prestajanjem zaporne kazni, bi v Sloveniji lahko za namene lajšanja psiholoških in fizioloških problemov nosečih zapornic pripravili projekt, kjer bi dule, v sodelovanju z osebjem ZPKZ Ig, nudile interaktivno individualno pomoč in oskrbo nosečim zapornicam med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.
Ključne besede: magistrska dela, noseča zapornica, dula, vodenje poroda, zapor, oskrba
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 1418; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

25.
Ugotavljanje značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi s strani družinskih članov na podlagi spisov državnih tožilstev : magistrsko delo
Andreja Repinc, 2018, magistrsko delo

Opis: Z naraščanjem števila prebivalstva dramatično narašča tudi število starejših ljudi v sodobni družbi. Ker gre pri staranju za zapleten proces, ki vpliva na zmanjšanje gibalnih in funkcijskih sposobnosti osebe, so starostniki nemalokrat žrtve različnih kaznivih dejanj. Magistrsko delo se osredotoča na značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi, ki so bila storjena s strani družinskih članov. V družini, ki velja za varno okolje, so starejši lahko viktimizirani na različne načine, in sicer fizično, psihično, finančno, spolno, ali pa so žrtve zanemarjanja. Starejši ljudje so pogosto odvisni od družinskih članov, med njimi je vzpostavljen zaupen odnos, kar žrtvam preprečuje, da bi ukrepali zoper svoje najbližje. Za starejše, ki so fizično šibkejši in bolj ranljivi od mlajših starostnih skupin, so lahko posledice viktimizacije še posebej resne. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve, ki temeljijo na analizi podatkov, pridobljenih iz kazenskih spisov okrožnih državnih tožilstev v Krškem, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju ter v Slovenj Gradcu. Medtem ko med oškodovanci prevladuje ženski spol, so obdolženci večinoma moški. Oškodovanke obdolžencev, s katerim največkrat bivajo na istem naslovu, ne prijavijo takoj, torej ne gre za enkraten dogodek. Kadar so pristojni organi obveščeni o kaznivem dejanju, so najpogosteje naznanitelji oškodovanci ali drugi družinski člani. Večino obdolžencev policija predhodno še ni obravnavala zaradi drugih kaznivih dejanj. Oškodovanci so izpostavljeni različnim oblikam viktimizacije, ki pa ni vezana na spol obdolženca. Tako kot se pri moških obdolžencih različne oblike viktimizacije ne pojavljajo enako pogosto, tudi ne velja, da so ženske obdolženke največkrat odgovorne za razne oblike zanemarjanja.
Ključne besede: starejši, starostniki, kazniva dejanja, nasilje, družinski člani, tožilski spisi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 1082; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

26.
Posttravmatska stresna motnja : zloraba ali zanemarjanje v otroštvu
Petra Posavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Bistvo diplomske naloge je povezati travmo iz otroštva z razvojem posttravmatske stresne motnje odraslega človeka. Seveda ne bo vsak posameznik, ki je bil izpostavljen travmi v otroštvu, razvil posttravmatske stresne motnje. Na razvoj posttravmatske stresne motnje vplivajo različni dejavniki in sama odpornost posameznika proti stresnim situacijam.Prav tako ima velik vpliv na razvoj posttravmatske stresne motnje tudi posameznikov način življenja. Policisti so s svojim konstantnim izpostavljanjem travmatskim situacijam dodatno izpostavljeni možnosti razvoja posttravmatske stresne motnje.
Ključne besede: travmatski dogodki, posttravmatske stresne motnje, simptomi, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.07.2018; Ogledov: 1410; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (939,82 KB)

27.
Glasbena terapija in travma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Dominika Bricelj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo. Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab, vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo. Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Ključne besede: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1614; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (848,20 KB)

28.
Stališča starostnikov do samomora : magistrsko delo
Laura Bizjan, 2018, magistrsko delo

Opis: Znano stališče med starostniki je, da osebo, ki poskuša storiti samomor in je o tem že odločena, nihče ne more ustaviti. To stališče je napačno, saj večina oseb s samomorilnim namenom ne želi dejansko umreti, ampak želi le pomoč in podporo, s katero bi lahko rešili svojo stisko. Problem je, da je samomor še zmeraj tabu tema, o kateri se premalo govori in nihče noče biti izpostavljen, zato redko kdo poišče ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali stališča starostnikov do samomora. Zanimalo nas je, kateri dejavniki tveganja po mnenju starostnikov v največji meri privedejo do samomorilnih misli pri starejših osebah in če se mnenja razlikujejo glede na spol. Prav tako smo preučevali ozaveščenost starostnikov o programih preprečevanja samomorov in poznavanju organizacij, ki se ukvarjajo tudi s temo o samomoru. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na mnenje anketirancev o starostniku, ki je naredil samomor, in če so moški ali ženske bolj dovzetni za samomor. Zanimalo nas je tudi, če poznajo koga, ki je po 65. letu starosti naredil samomor, če so oni že kdaj v starosti pomislili na samomor, razmišljali o tem, kako bi to naredili in če so ga dejansko poskusili narediti. Ankete so starostniki reševali v fizični obliki, saj jih večina ne uporablja interneta, zato spletni vprašalnik ni prišel v poštev. Raziskava je pokazala, da starostniki depresijo in druge duševne motnje ocenjujejo kot najpogostejši dejavnik tveganja, ki vpliva na njihove samomorilne misli, da je po njihovem mnenju starostnik, ki je storil samomor, nestabilnega duševnega zdravja in da starostniki premalo poznajo programe o preprečevanu samomorov. Na podlagi statističnih podatkov anket predlagamo, da se starostnike bolj seznanja z možnostmi, kam se lahko zatečejo v primeru samomorilnih misli oziroma nagnjenj.
Ključne besede: starostniki, samomor, samomorilnost, stališča, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.02.2018; Ogledov: 1684; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (453,69 KB)

29.
Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 2017
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1455; Prenosov: 134
URL Povezava na datoteko

30.
Vloga psihološke travme pri teroristični rekrutaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Kim Stegel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv psihološke travme na teroristično rekrutacijo. Psihološko travmo opredeljujemo kot psihično poškodbo, ki nastane kot posledica izjemno močnega stresa. S pregledom literature preverjamo predpostavko, da takšen stresen dogodek ali stresno dogajanje v preteklosti posameznika vpliva na odločitev posameznika, da se pridruži terorističnemu gibanju. Pregled literature kaže, da je poskusov odkrivanja in dokazovanja tovrstnih vzrokov za teroristično rekrutacijo veliko, vendar pa povezave ni mogoče potrditi. Veliko posameznikov, ki se pridružijo terorističnemu gibanju namreč ne kaže značilnosti psihične travme, hkrati pa se večina posameznikov s psihično travmo ne odloča za sodelovanje v terorističnih aktivnosti. Tudi psihološko profiliranje ne daje odgovorov o skupnih psihičnih lastnostih teroristov, ki bi to skupino zločincev razlikovale od splošne populacije, čeprav je ista metoda uspešna pri identifikaciji drugih podobnih skupin kriminalcev, kot so na primer serijski morilci. Pregled literature tako nakazuje, da je uspeh rekrutacije teroristov odvisen od veliko bolj kompleksnega sestava dejavnikov, ki v veliki meri vključuje družbene dejavnike. Ti se nanašajo na odnos družbe do nekaterih marginaliziranih skupin in subkultur, na konflikte med različnimi kulturami in družbenimi skupinami, na vzgojo otrok in ponotranjanje družbenih norm in vrednot ter na psihosocialne faktorje vplivanja, manipulacije in indoktrinacije. Čeprav psihološki faktorji torej gotovo igrajo ključno vlogo pri odločitvi posameznika za priključitev terorističnemu gibanju, pregled literature kaže, da so ti faktorji v veliki meri pogojeni z dinamiko širše družbene realnosti in ne s konkretnimi travmatičnimi dogodki v preteklosti posameznika. Pri sprejemanju ugotovitev pa moramo izraziti tudi zadržek, da so rezultati študij večinoma pridobljeni na osnovi študij primerov in induktivnega sklepanja, saj je dostop do psihobiografij terorističnih rekrutirancev močno omejen in ne omogoča kvantitativnega statističnega preverjanja korelacije med psihološko travmo in odločitvijo posameznika za vstop v teroristično organizacijo.
Ključne besede: travme, psihološke travme, posledice, terorizem, teroristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1224; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (571,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici