| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Nasilje v družini in pandemija COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Cverlin, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo novega koronavirusa in s tem se je začelo obdobje ukrepov, krize in strahu. Večina držav po svetu je začela uvajati ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa v upanju razbremenitve zdravstvenega sistema in varovanja življenj. Ukrep, ki je prinesel največje spremembe, je bil ustavitev javnega življenja, t. i. »lockdown«, ki je prinesel zaprtje obratov, karantene ali izolacijo, zaprtje šol, omejitev gibanja in druge ukrepe, ki jih velika večina ljudi še ni doživela. Zaprle so se vse ustanove in dejavnosti, v katerih so ljudje izpostavljeni socialnim stikom, razen najnujnejših (lekarne, živilske trgovine ...). V medijih so se začeli pojavljati članki o porastu duševnih bolezni in tudi številu prijav nasilja v družini. Mnogi strokovnjaki so začeli poudarjati, da so ljudje pod vplivom velikega stresa, zaradi negotovosti in panike, ki jih vsak dan obdaja s strani medijev. Diplomsko delo temelji na iskanju odgovorov na dve raziskovalni vprašanji, ki se sprašujeta, ali je imela izolacija velik vpliv na duševno zdravje ljudi in ali je imela izolacija velik vpliv na porast nasilja v družini. Na podlagi mednarodnih študij, sta odgovora na vprašanji pritrdilna, saj je prišlo do zaznavnega porasta tako duševnih bolezni kot tudi nasilja v družini.
Ključne besede: diplomske naloge, COVID-19, nasilje v družini, izolacija, duševno zdravje, pandemija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 857; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (977,67 KB)

12.
Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mija Balek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (644,13 KB)

13.
Verižno gledanje televizijskih serij v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in duševnim zdravjem
Melisa Fras, 2021, magistrsko delo

Opis: Verižno gledanje lahko definiramo glede na število zaporedno ogledanih delov televizijske serije ali glede na značilnosti gledanja televizijskih serij. V magistrski nalogi smo preučevali verižno gledanje, kot ga definirajo Flayelle idr. (2019), ki delijo verižno gledanje na problematično in neproblematično. Podrobneje nas je zanimalo predvsem problematično verižno gledanje, ki ga raziskovalci delijo na tri dimenzije: izguba nadzora nad gledanjem serij, odvisnost in istoimensko verižno gledanje. Zanimalo nas je, ali lahko na podlagi osebnostnih lastnosti, depresivne in anksiozne simptomatike predvidimo dosežek na treh problematičnih dimenzijah verižnega gledanja televizijskih serij. V raziskavi je sodelovalo 390 udeležencev v starosti od osemnajst let do 75 let. Od tega je 84,4 % udeleženih oseb ženskega spola. Za merjenje raziskovanih konstruktov smo uporabili naslednje vprašalnike: Vprašalnik vpletenosti in simptomov verižnega gledanja, Kratki osebnosti vprašalnik Mini-IPIP, lestvico anksioznosti STAI in lestvico depresivnost CES-D. Analize so pokazale, da je starost statistično pomemben negativen in depresivna simptomatika statistično pomemben pozitiven napovednik vseh treh problematičnih dimenzij verižnega gledanja. Izgubo nadzora sta dodatno pomembno negativno napovedovali nevroticizem in vestnost, medtem ko verižno gledanje, vestnost in pomembno pozitivno domišljija. Osebnostne lastnosti niso pomembno napovedovale odvisnosti od verižnega gledanja televizijskih serij. Menimo, da vsako zaporedno gledanje televizijskih serij ni problematično. Zaželene so nadaljnje raziskave dejavnikov tveganja, ki vplivajo na razvoj problematičnega verižnega gledanja serij.
Ključne besede: verižno gledanje televizijskih serij, osebnostne lastnosti, anksiozna simptomatika, depresivna simptomatika
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

14.
Uporaba kratkega vprašalnika za merjenje dimenzij osebnosti po teoriji velikih pet v varstvoslovju : magistrsko delo
Natalija Žarn, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je proučiti merske karakteristike kratkega vprašalnika za merjenje osebnostnih lastnosti po modelu velikih pet v varstvoslovju ter primerjati študente Fakultete za varnostne vede in detektive Republike Slovenije v osebnostnih lastnostih. Zbiranje podatkov je potekalo v več valovih, in sicer med letoma 2018 in 2020. Preverjanje psihometričnih karakteristik vprašalnika z dodatnimi šestnajstimi trditvami pokaže dobro veljavnost in ustrezno zanesljivost merskega instrumenta. Tudi test-retest zanesljivost je ustrezna. Primerjava študentov in detektivov v osebnostnih lastnostih pokaže, da se ne razlikujejo v nevroticizmu, se pa razlikujejo v vestnosti. Zanimala nas je tudi povezanost med prvim in drugim merjenjem vprašalnika pri študentih Fakultete za varnostne vede, saj so nekateri študenti vprašalnik izpolnili dvakrat v razmiku štirinajstih dni. Pri skoraj vseh vrednostih Pearsonovega koeficienta smo opazili visoko/močno povezanost, kar pomeni, da obstaja povezanost med prvo in drugo meritvijo vprašalnika.
Ključne besede: magistrska dela, kratki vprašalnik, dimenzije osebnosti, teorija velikih pet, varstvoslovje
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

15.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021 : zbornik povzetkov
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 77
URL Povezava na datoteko

16.
Osebnost študentov Fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Karmen Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsak človek ima osebnost, ki ga dela edinstvenega. Pri tem ima vlogo veliko različnih dejavnikov, ki nenehno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje osebnosti. V zaključnem delu smo s teoretično-raziskovalno metodo poskušali raziskati osebnostne lastnosti študentov prvega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, jih analizirati in ugotoviti, katere so prevladujoče dimenzije osebnosti, koliko se povezujejo z interesi za varstvoslovne poklice ter nazadnje, ali so primerljive z osebnostnimi dimenzijami študentov v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Raziskava je potekala na spletni strani 1KA. Vprašalniki, v katerem je bil test osebnosti mini-IPIP, so bili posredovani rednim študentom prvega letnika Fakultete za varnostne vede, od katerih je vprašalnik rešilo 73 študentov. V zaključku so podane ugotovitve, ki temeljijo na analizi rezultatov testa osebnosti mini-IPIP. Analiza je pokazala povezanost med določenimi osebnostnimi lastnosti in poklici – redar, varnostni inženir, varnostni menedžer, delo na fakulteti, varnostni inšpektor, delo na carini, forenzik, pravosodni policist in sodni izvedenec. Razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale predvsem z angleškimi in minimalno z ameriškimi študenti. S slednjimi se je razlika pokazala le v sprejemljivosti. Z angleškimi pa je bila razlika v sprejemljivosti, vestnosti, nevrotičnosti in odprtosti do novih izkušenj.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvoslovje, osebnost, mini-IPIP, študenti
Objavljeno v DKUM: 10.05.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

17.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Timi Berghaus, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

18.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

19.
Vpliv medijev na sekundarno viktimizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Megi Ahac, 2021, diplomsko delo

Opis: Viktimizacija je zapleten proces, ki vključuje številne elemente. Primarna viktimizacija je neposredni rezultat kaznivega dejanja, sekundarna viktimizacija pa se zgodi zaradi naknadnega odziva institucij in posameznikov do žrtve. V to področje spada nepriznavanje, neobčutljiv in neprofesionalen način dostopa do žrtve, kakršnakoli diskriminacija in podobno. Lahko jo povzroča sam izpraševalec, lahko jo povzročajo starši nad otrokom, lahko pa jo povzročajo tudi mediji, ki na vsak način želijo »zanimivo« zgodbo. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na povzročanje sekundarne viktimizacije s strani medijev.
Ključne besede: diplomske naloge, Viktimizacija, sekundarna viktimizacija, mediji, žrtve
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 747; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (667,10 KB)

20.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020 : Zbornik povzetkov
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2020; Ogledov: 1297; Prenosov: 196
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici