1. Women in Need—The Nature of Social Support in an Online CommunityVanja Ida Erčulj, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Some women, especially victims of violence, seek support in online groups. The objective of this research was to investigate the nature of the social support women receive in such online communities. For this purpose, all the posts from a large online support community group for women in Slovenia, Women in Need, from 2002 to the end of 2020 were retrieved and analyzed manually as well as by using a text-mining approach. The results show that women in the investigated community mostly seek informational support, spend little time actively contributing to online discussions, and rarely become engaged members of supportive groups within the focal online space. Some recommendations on how to improve the functionality of online social support sites are provided.
Ključne besede: online support, social support, violence against women
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 37; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (5,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. 24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov2023, zbornik Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Marković, 2023, diplomsko delo Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. Neverbalna komunikacija in odkrivanje laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJaka Kovačič, 2022, diplomsko delo Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v
katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne
glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč
tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede,
rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno
komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo
ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije,
če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše
stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč
tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo
telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija
ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali
nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med
govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija
postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi
npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem
povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo
pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč
tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo
na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od
transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni
zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih
poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev
je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice,
čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju
resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z
laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Ključne besede: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 90
Celotno besedilo (969,83 KB) |
5. Analiza pravnomočno zaključenega primera - Ted Kaczynski - the Unabomber s poudarkom na preiskovalni psihologiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiva Stele, 2022, diplomsko delo Opis: Primer Unabomberja je eden izmed najbolj odmevnih primerov terorizma v Ameriki. Theodore Kaczynski je po pošti pošiljal ali sam dostavljal bombe, organom pregona se je izmikal skoraj 20 let. Naloga se skozi preiskovalno psihologijo ukvarja s primerom samotarskega terorizma – kako takšne teroriste kategoriziramo in ali bi takšna kategorizacija omogočila hitrejšo prepoznavo storilca, kot je Unabomber. Pregledali smo njegovo otroštvo in akademsko pot na Harvardu do prvih napadov ter podrobneje analizirali njegov manifest ''Industrijska družba in njena prihodnost'', saj brez njegove objave tega primera verjetno ne bi nikoli rešili. Ugotoviti smo skušali, ali so današnje kategorizacije teroristov boljše kot včasih, kakšno vlogo je imela v tistem času preiskovalna psihologija ter kako bi lahko učinkoviteje odkrili storilce, kot je Kaczynski, preden se napadi sploh izvedejo ali pa čim hitreje po prvem napadu. V zaključku predlagamo tudi možne rešitve in možnost novih kategorizacij.
Ključne besede: analize, odkrivanje, kategorizacija, virtualno premoženje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 390; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregledEma Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 25
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Učinek enkratne hipnotske intervencije na stanje anksioznosti (primerjava hipnoze na daljavo in hipnoze v živo) : magistrsko deloKatarina Dovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Hipnoza je budno stanje z usmerjeno pozornostjo, v katerem je značilen povečan odziv na sugestije. Čeprav je hipnoza vsakodnevno stanje, se lahko uporablja v različne namene, tudi v medicini, psihiatriji in psihoterapiji. Medicinska hipnoza se med drugim izkazuje za učinkovit način zdravljenja anksioznosti in anksioznih motenj. V naši študiji smo na vzorcu 59-ih udeležencev (ki so pred prijavo rešili vprašalnik BSI) preverjali učinek enkratne hipnotske intervencije (v živo in na daljavo) na stanje anksioznosti. Ugotovljeno je bilo, da je enkratna hipnotska intervencija pomembno znižala anksioznost v obeh skupinah, pri čemer skupina ni vplivala na učinkovitost intervencije. Anksioznost kot stanje se je pokazal kot pomemben prediktor učinkovitosti hipnoze, ne pa tudi anksioznost kot poteza. Predhodna izkušnja s hipnozo ni vplivala na učinkovitost hipnoze. Dokazano je bilo, da se lahko s podajanjem preprostih, nespecifičnih sugestij doseže pomembno znižanje anksioznosti, tudi na daljavo. Poleg kvantitativnih podatkov so bili v nalogi interpretirani tudi pisni komentarji udeležencev, ki so po veliki večini delavnico hipnoze zapustili bolj sproščeni in manj anksiozni. Diskutirane so pomanjkljivosti in uporabna vrednost raziskave. Podani so predlogi za raziskave medicinske hipnoze v prihodnosti.
Ključne besede: medicinska hipnoza, anksioznost kot stanje, anksioznost kot osebnostna lastnost, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,74 MB) |
8. 23. dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 : zbornik povzetkov2022, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 23. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki dveh plenarnih predavanj, dveh okroglih miz in štiriinštiridesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik nasilja v družini, policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, pritožbenih postopkov, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Emocionalna inteligentnost kot mediator odnosa med otroškim trpinčenjem in temno triado : magistrsko deloMeta Hunjet, 2022, magistrsko delo Opis: Doživljanje trpinčenja v otroštvu se pogosto negativno povezuje s številnimi izhodi v življenju, med drugim tudi s šibkejšimi emocionalnimi zmožnostmi, hkrati pa lahko otroško trpinčenje predstavlja dejavnik tveganja za razvoj dimnezij temne triade, ki veljajo za družbeno neželene in škodljive osebnostne lastnosti. V magistrski nalogi smo tako želeli preučiti povezanost doživljanja trpinčenja v otroštvu z emocionalno inteligentnostjo ter dimenzijami temne triade in preveriti, ali emocionalna inteligentnost predstavlja mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in temno triado.
V naši raziskavi je sodelovalo skupaj 575 posameznikov, starih med 18 in 77 let. 72,3% udeležencev je bilo ženskega spola, 27,7% pa moškega spola. Za namen raziskovanja izbranih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljenega otroškega trpinčenja, Vprašalnik Temne triade ter Vprašalnik emocionalne inteligentnosti.
Izpeljane statistične analize kažejo na negativno povezanost med doživljenim otroškim trpinčenjem in emocionalno inteligentnostjo. Prav tako sta bili utrjeni negativni povezavi med otroškim trpinčenjem ter makiavelizmom in psihopatijo, medtem ko se povezava med narcisizmom in otroškim trpinčenjem ni pokazala kot statistično pomembna. Narcisizem z emocionalno inteligentnostjo korelira pozitivno, makiavelizem in psihopatija pa se z emocionalno inteligentnostjo povezujeta negativno. Mediacijske analize so pokazale, da emocionalna inteligetnost predstavlja delni mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in vsako od dimenzij Temne triade. Ženske udeleženke so v povprečju pogosteje poročale o doživljenem trpinčenju v otroštvu; statistično pomembna razlika med spoloma se je pokazala v čustvenem zanemarjanju ter spolni zlorabi. Zanimiva ugotovitev naše raziskave je doseganje višjih rezultatov na vprašalniku emocionalne inteligentnosti s strani moških, kar pomeni, da so moški v povprečju emocionalni inteligentnejši od ženskih udeleženk.
Ključne besede: otroško trpinčenje, emocionalna inteligentnost, Makiavelizem, narcisizem, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,07 MB) |
10. Psihološka priprava pripadnikov Specialne enote policije na operativno delo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Spasič, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti različne tehnike in načine psihološke priprave policistov Specialne enote (v nadaljevanju SE) na operativno delo, ki predstavlja glavni temelj njenega delovanja.
Različna mentalna stanja in stresorji vplivajo in delujejo na pripadnike med opravljanjem njihovega dela, ko se urijo in opravljajo najnevarnejše varnostne naloge v državi, povezane z bojem proti terorizmu in najhujšimi oblikami kaznivih dejanj in ekstremnih oblik nasilja.
Potrebno jih je prepoznati in preučiti, da se lahko s strokovno in usmerjeno psihološko pripravo doseže pozitivni učinek, katerega rezultat bo uspešno opravljeno operativno delo. Diplomsko delo predstavlja osnovo za psihološko pripravo pripadnikov specialne enote na njihovo delo med katero štejemo tudi vsa usposabljanja, ki jih izvajajo.
Vse se začne z osnovami, ki se glede težavnosti osvajanja in učenja nadgrajujejo in preidejo v bolj kompleksne, ki so prilagojene dinamiki dela v enoti. Teži se k temu, da naj bi jih v doglednem času osvojil in obvladal vsak operativec, ker se v službi potrebuje psihično stabilen, homogen in močan kader. Cilj ni samo učenje in obvladovanje predstavljenih tehnik, temveč njihovo dosledno vzdrževanje s strani vsakega posameznika.
S temi tehnikami se načrtno doseže neko idealno psihološko stanje brez katerega bi bilo operativno delo težko izvedljivo oz. bi bilo prepuščeno naključju, kar bi dolgoročno imelo negativne posledice.
Poleg vse domače in tuje strokovne literature (knjige, članki, revije), ki smo jo uporabili, nam je bila v veliko pomoč tudi osebna komunikacija s pripadniki in pa lastne 10 letne izkušnje dela v Specialni enoti. Veliko stvari na psihološkem področju kljub vsemu ostaja neznanih in neraziskanih in to nam daje motivacijo za nadaljnji razvoj na tem področju.
Ključne besede: policija, specialna enota, psihološki dejavniki, psihološke priprave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 642; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,19 MB) |
