| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Šubelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (638,03 KB)

2.
25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov
2024, zbornik

Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Otrok kot dokazno sredstvo v primerih spolne zlorabe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Križ, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (613,78 KB)

4.
Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nadja Kodra, 2024, diplomsko delo

Opis: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo.
Ključne besede: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (393,36 KB)

5.
Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko delo
Taja Rednak, 2023, magistrsko delo

Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci. V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov
2023, zbornik

Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Saša Marković, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Neverbalna komunikacija in odkrivanje laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jaka Kovačič, 2022, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Ključne besede: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (969,83 KB)

9.
Analiza pravnomočno zaključenega primera - Ted Kaczynski - the Unabomber s poudarkom na preiskovalni psihologiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Živa Stele, 2022, diplomsko delo

Opis: Primer Unabomberja je eden izmed najbolj odmevnih primerov terorizma v Ameriki. Theodore Kaczynski je po pošti pošiljal ali sam dostavljal bombe, organom pregona se je izmikal skoraj 20 let. Naloga se skozi preiskovalno psihologijo ukvarja s primerom samotarskega terorizma – kako takšne teroriste kategoriziramo in ali bi takšna kategorizacija omogočila hitrejšo prepoznavo storilca, kot je Unabomber. Pregledali smo njegovo otroštvo in akademsko pot na Harvardu do prvih napadov ter podrobneje analizirali njegov manifest ''Industrijska družba in njena prihodnost'', saj brez njegove objave tega primera verjetno ne bi nikoli rešili. Ugotoviti smo skušali, ali so današnje kategorizacije teroristov boljše kot včasih, kakšno vlogo je imela v tistem času preiskovalna psihologija ter kako bi lahko učinkoviteje odkrili storilce, kot je Kaczynski, preden se napadi sploh izvedejo ali pa čim hitreje po prvem napadu. V zaključku predlagamo tudi možne rešitve in možnost novih kategorizacij.
Ključne besede: analize, odkrivanje, kategorizacija, virtualno premoženje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 570; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregled
Ema Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 44
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 4.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici