Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Keywords: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 149; Downloads: 39
Full text (638,03 KB)

Abstract: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Keywords: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 268; Downloads: 63
Full text (613,78 KB)

Abstract: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci. V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Keywords: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 341; Downloads: 90
Full text (1,03 MB)

Abstract: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Keywords: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 616; Downloads: 80
Full text (2,96 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Keywords: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 907; Downloads: 123
Full text (969,83 KB)