| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Katalog polnaravnih travišč Slovenije
Sonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija

Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 821; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 792; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (10,30 MB)

3.
Vpliv okoljskih dejavnikov na variabilnost morfoloških potez cvetov pri vrsti ophrys sphegodes mill. s.str. (orchidaceae)
Marcela Bešter, 2021, magistrsko delo

Opis: Kukavičevke rodu Ophrys so zaradi svoje hitre speciacije praktično nedoločjive. Zaradi nenehnega nastajanja in izumiranja prehodnih vrst, ki se prilagajajo različnim okoljskim in etološkim dejavnikom, nastaja nepregledna množica različnih oblik, ki jih je težko ali nemogoče združiti v enotno taksonomijo. V nalogi smo poskušali s predstavitvijo bioloških značilnosti, preko predstavitve teoretičnih mehanizmov evolucije in osvetlitvijo neskladnosti taksonomije, orisati današnje znanje o variabilnosti tega nenavadnega rodu. V praktičnem delu smo z izborom treh zelo različnih fitogeografskih lokacij, ki so v gradientu oddaljenosti od morja, poskušali dokazati pomen ekoloških vplivov na morfologijo cvetov vrste Ophrys sphegodes s.s.. Dokazali smo, da na morfologijo cvetov značilno vplivajo dejavniki temperaturnega in padavinskega režima na lokalni ravni. Ti rezultati poudarjajo zoperstavljen ekološki vpliv na morfologijo cvetov in s tem podpirajo trditve novejših avtorjev, ki poudarjajo pomen združevanja ekoloških, etoloških, morfoloških in genetskih pogledov z namenom razrešitve taksonomskih problemov.
Ključne besede: morfologija cvetov, biogeografski dejavniki, Ophrys sphegodes s.s., morfološka variabilnost, evolucija
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneru
Nika Pavlec, 2019, magistrsko delo

Opis: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Ključne besede: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1569; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1510; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Relation between plant species diversity and landscape variables in Central-European dry grassland fragments and their successional derivates
Igor Paušič, Danijel Ivajnšič, Mitja Kaligarič, Nataša Pipenbaher, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: A systematic field survey of an area of 843 ha in the traditional Central-European agricultural landscape of Goričko Nature Park in Slovenia revealed 80 fragments of dry semi-natural grasslands. Vascular plant species diversity was studied in relation to landscape variables and to threat (Slovenian red-listed species). Our results show that fragment size does not affect plant species diversity. In addition, fragment shape index is not related to Alpha diversity. Higher Alpha diversity was observed for abandoned grassland fragments. The lowest Alpha diversity was perceived on more mesic fragments, where habitat specialists are much scarcer. It was confirmed that the highest diversity of specialists are in the driest fragments, both still mowed and abandoned. With an increase in the number of distinctly different bordering habitat types, the total number of species per fragment generally does not increase, except in the case of those fragments that are already in different succession stages. Abandoned and typical dry grasslands are associated with a higher number of bordering habitats. Typical dry grassland fragments and abandoned ones, which probably derived mostly from drier (less productive) grasslands, are found on lower altitude and have a lower shape index. Habitat specialists Sedum sexangulare, Polygala vulgaris and Spiranthes spiralis have higher frequency in fragments with a lower shape index. This means that these oligotrophic specialists occur in smaller fragments. But Orchis morio has higher frequencies of occurrence on polygons with a higher shape index, which confirms the observation that this species occurs in larger and more irregular fragments, as well as close to houses and fields and along the roads.
Ključne besede: habitat specialists, traditional agricultural landscape, semi-natural dry grasslands, Goričko Nature Park, NE Slovenia
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1285; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)
Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2017; Ogledov: 2120; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 2522; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

9.
Grofovsko 2 pri Murski Soboti
Mitja Kaligarič, Igor Paušič, 2011

Ključne besede: Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2132; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Historična združba plevelov, zbrana v materialu iz butanih hiš v SV Sloveniji
Igor Paušič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, butane hiše, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2638; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici