| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki akademske prokrastinacije: vloga perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti
Eva Kranjec, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava fenomen akademske prokrastinacije v teoriji in praksi ter raziskuje vloge perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot njenih dejavnikov. V opravljeni raziskavi smo preverili ali na slovenskem vzorcu študentov med omenjenimi konstrukti obstajajo pomembne povezave in v kolikšni meri posamezne dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost napovedujejo študentovo akademsko prokrastinacijo. Osrednji interes raziskave je bil vezan na preverjanje moderatorske vloge posameznih dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti pri napovedovanju pojava akademske prokrastinacije. V raziskavi so sodelovali 403 študenti (68.7% žensk) prvega in drugega letnika prve ter prvega in drugega letnika druge bolonjske stopnje različnih fakultet Univerze v Mariboru. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo lestvice akademske prokrastinacije, lestvice perfekcionizma, lestvice depresivnosti in lestvice anksioznosti. Udeleženci so na slednje odgovarjali pred začetkom ali na koncu predavanj oziroma vaj. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov obstajajo statistično pomembne povezave med dimenzijami perfekcionizma in akademsko prokrastinacijo, pri čemer so se določene dimenzije izkazale tudi kot pomembni napovedniki akademske prokrastinacije. Dimenzije perfekcionizma in akademska prokrastinacija se povezujejo tudi z anksioznostjo in depresivnostjo. Slednji obenem napovedujeta akademsko prokrastinacijo. Odnos med stopnjo anksioznosti in akademsko prokrastinacijo moderira dimenzija perfekcionizma osebni standardi, medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademsko prokrastinacijo moderirata dimenziji pričakovanja staršev ter organiziranost. Naše ugotovitve so pomembne za obravnavano področje, saj natančneje pojasnjujejo naravo odnosa med spremenljivkami akademske prokrastinacije, dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo in depresivnostjo. Razumevanje narave tega odnosa prispeva k praktičnim implikacijam znotraj akademskega in kliničnega konteksta.
Ključne besede: akademska prokrastinacija, perfekcionizem, anksioznost, depresivnost
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1175; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
ZNAČILNOSTI KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA V POVEZAVI S TEORIJO OBJEKTNIH ODNOSOV IN STILI NAVEZANOSTI
Ana Bizjak, 2014, magistrsko delo

Opis: Kompulzivno prenajedanje (KP), ki ga DSM-5 opredeli kot samostojno motnjo hranjenja, zaznamuje vztrajno kompulzivno prenajedanje brez prisotnosti kompenzacijskega vedenja značilnega za bulimijo nervozo. Magistrsko delo ugotavlja, katere so bistvene značilnosti stilov navezanosti ter objektnih odnosov oseb nagnjenih h KP ter v čem se bistveno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. V raziskavi je sodelovalo 161 oseb (108 žensk, 53 moških), ki so izpolnili vprašalnik sestavljen iz Lestvice kompulzivnega prenajedanja BES, Testa objektnih odnosov TOO - krajša oblika ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ. Statistična analiza je pokazala, da se osebe nagnjene h KP v nekaterih lastnostih pomembno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. Rezultati so pokazali, da se nagnjenost h KP pogosteje pojavlja v srednjem in poznem mladostništvu kot v kasnejših življenjskih obdobjih. Ugotovljeno je bilo, da so diete pogostejše pri osebah nagnjenih h KP, ITM pa se pomembno razlikuje v ekstremnih skupinah KP. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Osebe nagnjene h KP so kot prevladujoč stil pogosteje izbirale ne-varen stil navezanosti, hkrati pa so višje ocenjevale plašljivo-izogibajočo ter preokupirano navezanost. Na Testu objektnih odnosov so osebe nagnjene h KP dosegale višje vrednosti pri simbiotičnem zlivanju, separacijski anksioznosti, odvisnosti, egocentrizmu, strahu pred požrtjem, socialni izolaciji ter odtujenosti. Pri poddimenziji narcisizma in dimenziji zagledanosti vase ni bilo statistično pomembnih razlik. Večkratna regresija je pokazala da ITM, vključevanje v diete, egocentrizem, plašljivo-izogibajoč ter preokupiran stil navezanosti pojasnijo 21 % variance KP. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov KP v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Kompulzivno prenajedanje, nagnjenost h kompulzivnem prenajedanju, motnje hranjenja, stili navezanosti, objektni odnosi
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
POVEZAVA MED NARCISIZMOM KOT OSEBNOSTNO POTEZO IN POTROŠNIŠKIM VEDENJEM
Ines Dreo, 2015, magistrsko delo

Opis: Narcisizem večina virov definira kot previsok interes za lasten videz in sposobnosti, potrošniško vedenje pa kot posvečanje pretirane pozornosti materialnim dobrinam. Govora je torej o dveh ekstremih vedenja. Namen te strokovne magistrske naloge je bil s teoretičnega vidika raziskati, kaj je narcisizem kot osebnostna poteza, kaj je narcisistična osebnostna motnja oz. narcisistična osebnostna struktura, na kak način se eno in drugo kaže, kaj pomeni pojem (sodobno) potrošniško vedenje in empirično preveriti ali med narcisizmom kot osebnostno potezo in potrošniškim vedenjem obstaja povezava, ter na kak način se potrošniško vedenje kaže pri osebah z narcisistično osebnostno motnjo oz. strukturo. Izvedena je bila empirična raziskava s testom NPI (Narcissistic Personality Inventory) in Anketo o potrošniških navadah na vzorcu večjem od 300 oseb. Prav tako pa je bil izveden polstandardiziran intervju z osebo, ki ima nagnjenje k narcisistični osebnostni strukturi. Rezultati so pokazali, da med narcisizmom kot osebnostno potezo in potrošniškim vedenjem obstaja srednje močna korelacija (.30). Pokazala se je tudi kavzalnost preko enosmerne regresije. Intervju ni pokazal nagnjenosti k bolj potrošniškemu vedenju, vendar pa je bil tudi vzorec izredno majhen in ne-reprezentativen. Naloga je uporabna kot bogat vir informacij o narcisizmu in potrošniškem vedenju ter kot empiričen argument v prid hipoteze, da med tema dvema pojmoma obstaja povezava.
Ključne besede: narcisizem, potrošniško vedenje, sodobno potrošništvo, narcisistična osebnost, postmodernizem
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1337; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (508,00 KB)

4.
STRES IN DEJAVNIKI STRESA MED ŠTUDENTI PSIHOLOGIJE
Yoana Petrova Yordanova, 2015, magistrsko delo

Opis: Naša raziskava je poskušala preučiti dejavnike stresa in strategije spoprijemanja v povezavi z nevroticizmom med dvesto štirinajstimi študenti psihologije Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Naš glavni cilj je bil raziskati povezavo med demografskimi spremenljivkami, kot so spol, način bivanja in letnik študija v primerjavi s stopnjo obsega stresogenih dejavnikov pri študentih. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v obsegu stresogenih dejavnikov med študenti, ki živijo s starši in tistimi, ki živijo v študentskem domu ali v podnajemniškem stanovanju, tako kot smo predpostavili. Razlike med letniki niso statistično pomembne, vendar obstaja tendenca, da je med višjimi letniki obseg stresogenih dejavnikov povezanih s časovnim pritiskom in romantičnimi težavami višji. Rezultati o razlikah med spoloma, čeprav prav tako statistično nepomembni, kažejo tendenco, da je obseg stresogenih dejavnikov pri ženskah skoraj pri vseh dimenzijah višji kot pri moških. Tako kot smo predpostavili, se je pokazala zmerna pozitivna, statistično pomembna povezava med stopnjo čustvene nestabilnosti in obsegom stresogenih dejavnikov, povezanih s socialnimi odnosi in s študijskimi izzivi. Podobno smo odkrili tudi zmerno pozitivno, statistično pomembno povezavo med stopnjo nevroticizma in zanikanjem, samoobtoževanjem in vedenjsko neaktivnostjo kot strategijami spoprijemanja.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, študenti psihologije, strategije spoprijemanja, nevroticizem
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1408; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

5.
RAZUMEVANJE MLADOSTNIŠKEGA DELIKVENTNEGA VEDENJA V OKVIRU TEORIJE NAVEZANOSTI IN NAČINOV SPOPRIJEMANJA S STRESOM
Dea Gojčič, 2015, magistrsko delo

Opis: Mladostniško delinkventno vedenje je eden od večjih problemov sodobnih družb, saj so mladi del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za prihodnost družbe. Številne študije kažejo, da se iz dela delinkventne populacije mladih kasneje rekrutirajo kriminalni povratniki, večkratni povratniki in delinkveti iz navade, ki sestavljajo najtrdovratnejši del vsake kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne ukrepe, prevzgojo in penološko obravnavo (Singer, 1997). V zadnjih letih se je močno spremenila tudi struktura družine in posledično tudi odnos med starši in otroci, s tem pa se je povečala pojavnost mladostniške delinkvence (Kierkus, Johnson in Hewitt, 2010). V petih mariborskih poklicnih šolah smo izvedli raziskavo, kjer je skupno 288 dijakov prvih in drugih letnikov izpolnjevalo vprašalnik, v katerega so bile vključene Achenbachova samoocenitvena lestvica YSR, Vprašalnik medosebnih odnosov RQ, Lestvica družinskih procesov za adolescente AFP in Vprašalnik spoprijemanja COPE. Statistična analiza je pokazala, da se pojavnost delinkventnega vedenja ne razlikuje glede na spol mladostnika in na strukturo družine ter da so pomembnejši kot sama stuktura odnosi med starši in mladostniki oziroma procesa, kot sta starševska bližina in nadzor. Rezultati so opozorili na problematiko slabe vrstniške družbe, ki igra osrednjo vlogo v obdobju mladostništva. Čeprav za delinvektno vedenje ni značilna varna navezanost, nismo odkrili povezave med delinkventim vedenjem in oblikami ne-varne navezanosti. Nadalje smo odkrili pomembne pozitivne povezave med delinkvenco in uporabo drog pa alkohola ter med preokupiranim stilom navezanosti in štirimi strategijami spoprijemanja s stresom, in sicer z zanikanjem, vedenjsko neaktivnostjo, miselno neaktivnostjo in uporabo drog in alkohola. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov delinvektnega vedenja v nadaljnih raziskavah.
Ključne besede: Delinkventno vedenje, stili navezanosti, načini spoprijemanja, starševska bližina in nadzor, adolescenca.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1361; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
ZNAČILNOSTI BULIMIJE NERVOZE IN ORTOREKSIJE NERVOZE V POVEZAVI S TEORIJO STILOV NAVEZANOSTI, NARCISISTIČNIMI POTEZAMI IN PATOLOŠKO UPORABO INTERNETA
Matej Miklavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 998; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
FACEBOOK IN PARTNERSKI ODNOSI: Vloga uporabe Facebooka in stilov navezanosti v partnerskih odnosih pri izražanju in doživljanju ljubosumja na Facebooku
Neja Fermišek, 2016, magistrsko delo

Opis: Popularnost Facebooka je v zadnjih nekaj letih izrazito narastla, vendar kljub temu njegov vpliv na partnerske odnose še zmeraj ostaja relativno neraziskan. Magistrsko delo ugotavlja, kako je uporaba Facebooka povezana z ljubosumjem in nadzorom partnerja na Facebooku ter z zadovoljstvom v samem partnerskem odnosu. Ker pa je romantična ljubezen proces navezanosti, se nam je prav tako zdelo pomembno, da v empiričnem delu raziščemo povezavo med različnimi stili navezanosti in ljubosumjem na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 490 oseb (94 moških in 396 žensk), starih med 17 in 55 let, ki so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka – FBI, Vprašalnika medosebnih odnosov – RQ, Vprašalnika navezanosti v bližnjih odnosih – ECR-R, Lestvice ljubosumja na Facebooku – FJS ter Lestvice ocene partnerskega odnosa – RAS. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in ljubosumje na Facebooku pozitivno povezana. Tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo do 30 minut, so izražali nižjo stopnjo ljubosumja kot tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo več kot 60 minut. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Ljubosumje in nadzor partnerja na Facebooku sta se izkazala za močno pozitivno povezana. Rezultati analize so med drugim pokazali, da je zadovoljstvo v partnerskem odnosu negativno povezano z ljubosumjem na Facebooku, medtem ko med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in intenzivnostjo uporabe Facebooka ni povezave. Pri stilih navezanosti in ljubosumju na Facebooku smo ugotovili, da so osebe višje na lestvici ljubosumja na Facebooku kot prevladujoči stil navezanosti pogosteje izbrale enega izmed ne-varnih stilov (plašljivo-izogibajoč, preokupiran), v primerjavi z osebami nižje na lestvici ljubosumja, ki so za prevladujoči stil najpogosteje izbrale varen stil navezanosti. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in partnerskih odnosov v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: partnerski odnosi, ljubosumje, stili navezanosti, varen stil, plašljivo-izogibajoč stil, preokupiran (ambivalenten) stil, odklonilno-izogibajoč stil, uporaba Facebooka, nadzor partnerja na Facebooku, zadovoljstvo v partnerskem odnosu
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici