| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 236
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poslovni načrt za pridelavo vrtnic v rastlinjaku : diplomsko delo
Luka Kuhta, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je namenjena pripravi poslovnega načrta za pridelavo vrtnic v rastlinjaku. Analiza kaže, da v Sloveniji nihče ne proizvaja vrtnic. V prvem delu naloge je bila opravljena teoretična raziskava o možnostih pridelave vrtnic in potrebi investicije. Za potrebe raziskave je bila uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov in finančna analiza investicije z oceno parametra neto sedanje vrednosti (NSV). Sledila je raziskava samega trga, kjer je bil skozi anketo raziskan trg rezanih vrtnic. Na podlagi rezultatov ankete je bila določena cena in vrsta vrtnic, ki bi bila zanimiva za potrošnika. Skozi fizično razdeljevanje ankete smo tudi stopili v kontakt s potencialnimi strankami. V zadnjem delu so bili sešteti vsi stroški in na podlagi ekonomske raziskave je bilo opredeljeno, če je investicija smiselna ali ne. Skozi analizo stroškov smo ugotovili, da je tovrstna investicija smiselna.
Keywords: poslovni načrt, vrtnice, rastlinjak, ekonomika
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 161; Downloads: 0
.pdf Full text (5,48 MB)

2.
Finančna analiza rekonstrukcije hleva za pitanje telic - študija primera na lastni kmetiji : diplomsko delo
Judita Fras, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo izvedli finančno analizo rekonstrukcije na kmetiji Fras. Za analizo smo uporabili metodo kalkulacij skupnih stroškov, s katero smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre reje. Izvedli smo primerjalno analizo skupnih prihodkov in stroškov, pri čemer smo ocenili pomembnejše finančne parametre (doba povratka investicije, neto sedanja vrednost in interna stopnja donosnosti). Predvideva se investicija v dozidavo hleva za pitanje telic, in sicer s kapaciteto 90 živali. Objekt bo dozidava k obstoječemu hlevu. Skupna vrednost naložbe znaša 78.505 €. Za izvedbo investicije se pričakuje 40 % nepovratnih sredstev. Investicija bo upravičena 11. leto. Koeficient ekonomičnosti je ocenjen na vrednost 1,07.
Keywords: finančna analiza, telice, doba povratka investicije, NSV, ISD.
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 291; Downloads: 35
.pdf Full text (4,65 MB)

3.
Možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : diplomsko delo
Lea Žunkovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Za ekološko kmetijo Žunkovič v Halozah so bile preverjene možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti. Zanimanje je bilo usmerjeno v postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti, ocenitev investicije potrebne za predelavo mesa, preučitev dejavnikov nasledstva na hribovskih kmetijah. Interes je bil usmerjen tudi v opravljanje intervjuja z bodočim mladim prevzemnikom. Vse tri v začetku postavljene hipoteze so bile potrjene z opravljeno kalkulacijo, ki je bila sestavljena z analizo naših obdelovalnih površin, delovnih strojev in direktnih plačil z izračunom ekonomskih parametrov za rejo krav dojilj, kjer so bili opredeljeni prihodki in stroški – sestavljeni iz ročnega dela, strojnih storitev (večinoma domačih), dokupljene in doma pridelane krme ter fiksnih stroškov. Nadalje je bil v okviru dopolnilne dejavnosti pri oceni ekonomike analiziran razsek živali in prodaja mesa. Pripravljen je bil izračun za neto sedanjo vrednost investicije ter v letu povratka ocenjena interna stopnja. Ocene so bile pripravljene za konstanten in nekonstanten letni denarni tok. Letni prihodek kmetije pred registracijo dopolnilne dejavnosti je bil primerjan z letnim prihodkom po uvedbi dopolnilne dejavnosti.
Keywords: ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost, predelava mesa, investicija, nasledstvo kmetije
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 400; Downloads: 61
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Načrt trženja in možnosti vstopa nizko-alergenega a2-mleka na trg : magistrsko delo
Marina Lakatuš, 2023, master's thesis

Abstract: Nizko-alergeno A2-mleko predstavlja inovativno in zdravju prijazno alternativo za potrošnike z intoleranco na laktozo ali prebavnimi težavami. V magistrski nalogi smo se osredotočili najprej na načrt trženja in analizo možnosti vstopa nizko-alergenega A2-mleka kmetije Sinkovič na trg. Temeljito smo proučili analizo trga, identifikacijo ciljnih segmentov potrošnikov in prepoznavanje njihovih potreb, želja ter preferenc. Raziskovali smo tržne priložnosti in izzive, da identificiramo potencialne ciljne segmente, ki bi lahko imeli največjo naklonjenost in povpraševanje po nizko-alergenem A2-mleku. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da bodo stroški marketinga znašali 2.174 € letno. Z analizo SWOT smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vstopa A2-mleka na trg. Poslovni model canvas je bil uporabljen kot orodje za lažje razumevanje različnih segmentov podjetja. Nadalje se je z oceno ekonomike ocenila ekonomičnost pridelave A2-mleka. Rezultati kažejo, da je pridelava A2-mleka ekonomsko upravičena, saj koeficient ekonomičnosti (KE) glede na izračune znaša 2,60.
Keywords: načrt trženja, A2-mleko, SWOT analiza, canvas.
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 409; Downloads: 45
.pdf Full text (822,54 KB)

5.
Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko delo
Matevž Orter, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Keywords: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 450; Downloads: 43
.pdf Full text (1,84 MB)

6.
Poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov : magistrsko delo
Saša Guštin, 2023, master's thesis

Abstract: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Keywords: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 614; Downloads: 141
.pdf Full text (2,63 MB)

7.
Ocena investicije v plastenjak na kmetiji Frangež : magistrsko delo
Tjaša Pangerl, 2023, master's thesis

Abstract: Zaradi večanja povpraševanja po sveži in domači zelenjavi čez celo leto je nadzorovano okolje v zaščitenih prostorih optimalna rešitev za zadovoljitev potreb potrošnika. Zaščiteni prostori spomladi omogočajo zgodnejši začetek pridelave, jo podaljšujejo v zimo in jo omogočajo tudi v zimskih mesecih. S korigiranjem dejavnikov, ki vplivajo na rast, zagotavljamo optimalne pogoje in zmanjšamo možnost za okužbo ter prenos bolezni. V delu smo s finančno analizo analizirali investicijo v plastenjak na kmetiji Frangež. Za kmetijo Frangež smo pripravili tudi S.W.O.T. analizo. Naša hipoteza je bila, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena in da se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v petih letih. Rezultati so pokazali, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena, saj je povprečna vrednost koeficienta ekonomičnosti 2,50. Investicija se ob konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 5.333,08 €) in 3 % obrestni meri ne povrne v petih letih, ampak v sedmem letu (NSV = 54,80 €). Kmetija Frangež se bo odločala na podlagi S.W.O.T. analize in ekonomskih parametrov.
Keywords: investicija, plastenjak, kalkulacije skupnih stroškov
Published in DKUM: 10.05.2023; Views: 545; Downloads: 83
.pdf Full text (1,78 MB)

8.
Prihodnost reje privezanih živali : magistrsko delo
Tina Vešnik, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje prihodnosti privezane reje goveda, ki v Sloveniji velja za eno izmed pomembnejših oblik reje, saj je po ocenah kmetijsko svetovalne službe privezana reja prisotna na 65 do 70 % kmetijskih gospodarstev. Zato je treba vsem nadaljnjim korakom pri oblikovanju zakonodaje o zaščiti živali posvetiti posebno pozornost, saj lahko take spremembe močno vplivajo na opuščanje reje goveda. Anketa, ki je bila izvedena na področju občine Slovenska Bistrica, obravnava 58 kmetijskih gospodarstev različnih velikosti, ki skupno redijo 3082 glav goveje živine. Od tega 75,9 % uporablja sistem privezane reje, skupno število privezanega goveda pa je 788 glav oz. 25,6 % v raziskavo zajetega goveda. Posebej pomembno vprašanje pri omejevanju privezane reje se nanaša na rejo krav dojil, ki so na območju Slovenske Bistrice glede na pridobljene podatke v 76,2 % privezane, kar lahko z opuščanjem pomembno vpliva tudi na število govejih pitancev. Kmetje sicer prepoznavajo prednosti proste reje, a so ocenjeni stroški spremembe načina reje iz privezane v drugo obliko ocenjeni povprečno na 47.698 €, kar pa za posamezno kmetijo lahko predstavlja velik strošek.
Keywords: živinoreja, govedoreja, reja privezanih živali, zakonodaja, prihodnost.
Published in DKUM: 19.04.2023; Views: 619; Downloads: 92
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Keywords: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 578; Downloads: 111
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko delo
Anja Pečoler, 2022, master's thesis

Abstract: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €.
Keywords: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 707; Downloads: 91
.pdf Full text (1,36 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica