| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 210
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poslovni načrt predelave mokarjev
Kaja Glavač, 2021, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Keywords: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Published: 13.10.2021; Views: 188; Downloads: 42
.pdf Full text (5,44 MB)

2.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, master's thesis

Abstract: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Keywords: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Published: 06.10.2021; Views: 190; Downloads: 24
.pdf Full text (1,51 MB)

3.
Vpliv uporabe mletega suhega ali siliranega koruznega zrna na intenzivnost pitanja goveda in ekonomsko oceno vzreje
Tina Kep, 2021, master's thesis

Abstract: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Keywords: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Published: 30.09.2021; Views: 160; Downloads: 29
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Keywords: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Published: 28.09.2021; Views: 198; Downloads: 33
.pdf Full text (817,78 KB)

5.
Večkriterijska analiza sort sladkorne pese
Sanja Krajnc, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije: (i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Keywords: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Published: 28.09.2021; Views: 103; Downloads: 18
.pdf Full text (1,79 MB)

6.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Keywords: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Published: 23.09.2021; Views: 148; Downloads: 24
.pdf Full text (1,84 MB)

7.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Keywords: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Published: 22.09.2021; Views: 137; Downloads: 22
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
Bivalne potrebe športnih konj in finančna analiza gradnje hleva
Nika Turk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Lastniki konj želijo svojim konjem omogočiti čim boljše bivalne pogoje, zato se investira v gradnje novih hlevov. V diplomskem delu so opisani standardi sodobnih individualnih boksov za konje, kakšne razmere potrebujejo in kateri so še drugi pripadajoči objekti, ki jih pri vrhunski oskrbi športnih konj potrebujemo. V praktičnem delu diplomske naloge je opisan novo grajen hlev na klubu Jahalni klub Kasco Svečina, na katerem je narejena tudi finančna analiza. Podrobno so prikazani vsi stroški, ki so nastali pri gradnji novega hleva in ostali stroški ter prihodki, ki spadajo k hlevu. Za investicijo v hlevu je ocenjena tudi doba povratka investicije in sicer pri obrestni meri 3 %. Pri oceni neto sedanje vrednosti smo ugotovili, da se investicija ob predpostavki konstantnega letnega denarnega toka, povrne v četrtem letu. Ugotovili smo tudi, da je poslovanje oddajanja boksov v novem hlevu ekonomično, saj je koeficient ekonomičnosti 2,5.
Keywords: športni konji, bivalne potrebe, finančna analiza, gradnja hleva
Published: 17.09.2021; Views: 154; Downloads: 20
.pdf Full text (1,61 MB)

9.
Investicijski načrt za žagarski obrat Guček
Marta Guček, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je pripravljena finančna analiza in investicijski načrt na lastnem žagarskem obratu. Opravljene analize temeljijo na realnem primeru, kjer so upoštevani skupni stroški in prihodki na žagi. Poleg tega smo opravili še simulacijo investicije sušilnice in peletirke. V enem od poglavij smo predstavili standard za razvrščanje konstrukcijskega lesa pravokotnega prečnega prereza po trdnosti, ki smo ga pridobili v letu 2020 in pomeni veliko prednost na slovenskem in prav tako na evropskem trgu. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali je naša dejavnost z vidika ekonomike poslovanja upravičena. Obe investiciji smo ocenjevali, upoštevajoč obrestno mero 4 %. Ocena investicije za peletirko bi se nam povrnila v 6 letih, saj je takrat prvič pozitivno ocenjena vrednost NSV. V našem primeru znaša ocena NSV 12.558,66 €. Interna stopnja donosnosti pri peletirki, kjer je vrednost NSV še pozitivna, znaša 6,52 %. Za sušilnico bi se nam investicija povrnila v 3 letih, saj je takrat neto sedanja vrednost prvič pozitivna in znaša 21.055,57 €.
Keywords: ekonomika, finančna analiza, žaga, simulacija
Published: 10.08.2021; Views: 193; Downloads: 44
.pdf Full text (1,14 MB)

10.
Finančna upravičenost novogradnje hleva za krave molznice za lastno kmetijo
Barbara Kegl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena finančna analiza smotrnosti investicijskega projekta za lastno kmetijo. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Pri finančni oceni novogradnje hleva za krave molznice smo upoštevali dva različna scenarija. V prvem primeru je šlo za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z lastnimi sredstvi in v drugem primeru za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z vključenimi nepovratnimi sredstvi države. Za potrebe ocene finančne upravičenosti je bil v prvi fazi razvit tehnološko-simulacijski model prireje mleka za potrebe ocene ekonomike. Prireja mleka je na kmetiji namreč glavni vir dohodka. Na osnovi rezultatov tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje mleka ugotavljamo, da je ta na kmetiji ekonomsko upravičena, saj je lastna cena v našem primeru znašala 0,261 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,30. Ocena investicije s finančnega vidika je pokazala, da je investicija v novogradnjo hleva finančno upravičena le v primeru, da smo deležni 50 % nepovratnih sredstev države. Na tak način bi se nam investicija povrnila v 12 letih, saj je takrat ocenjena vrednost NSV prvič pozitivna.
Keywords: investicija, hlev, kalkulacija skupnih stroškov, cost benefit analiza
Published: 03.05.2021; Views: 237; Downloads: 58
.pdf Full text (1,71 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica