| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Ključne besede: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (532,07 KB)

2.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 421; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici