Search the digital library catalog

Abstract: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Keywords: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 306; Downloads: 50
Full text (6,11 MB)

Abstract: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Keywords: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 317; Downloads: 43
Full text (1,75 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Keywords: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 620; Downloads: 164
Full text (2,09 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pogled staršev na sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka. Vsebinsko je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu preučujemo vzgojo – njene opredelitve, dejavnike in stile. Predstavimo družino, kjer si podrobneje ogledamo njihove opredelitve, vrste in njeno vlogo v družbi. Teoretično preučimo vlogo starih staršev, njihovo primerjavo v družini nekoč in danes ter prikažemo, na kakšne načine se vključujejo v vzgojo vnukov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starši otrok, vključenih v vrtec. Preverjali smo, kako starši zaznavajo pogostost stikov starih staršev z vnuki v živo in po elektronskih napravah, okoliščine, v katerih starši svoje otroke zaupajo starim staršem, na kakšen način stari starši preživljajo čas z vnuki in kakšno je zadovoljstvo staršev z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z vnuki. Preverili smo tudi, kako starši dojemajo vlogo starih staršev pri vzgoji vnukov, na katerih področjih prejmejo od njih največ podpre ter kakšni so po mnenju staršev vzroki za neenotnost pri vzgoji otrok. Ugotovili smo, da imajo stari starši in vnuki pogostejše stike v živo. Svoje otroke starši najpogosteje starim staršem zaupajo v primeru, ko imajo gospodinjske ali domače obveznosti, morajo opraviti večje nakupe ali ko imajo službene obveznosti. Stari starši in vnuki skupaj najpogosteje gredo na sprehod in izvajajo druge športne aktivnosti ali pa jim stari starši pripovedujejo zgodbe iz mladosti. Tako v primeru zadovoljstva z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z otroki kakor zadovoljstva z vključevanjem v vzgojo njihovih otrok so starši bolj zadovoljni z lastnimi kakor partnerjevimi starši. Starši s strani starih staršev prejmejo največ podpore v obliki dnevnega ali nočnega varstva otroka, sledi čustvena pomoč. Najpogostejši razlog za neenotnost pri vzgoji otrok starši pripisujejo različnim vrednotam, različnim pogledom na vzgojo ter slabi komunikaciji.
Keywords: družina, stari starši, predšolski otroci, varstvo, vzgoja, konflikti
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 1068; Downloads: 151
Full text (2,41 MB)

Abstract: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Keywords: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1252; Downloads: 196
Full text (2,22 MB)