1. Stili vodenja v fizioterapiji na primarnih javnih zdravstvenih zavodihArbulena Kokollari, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Stil vodenja je način, kako vodja vodi svoje podrejene sodelavce. Cilj vsake organizacije je, da se osredotoči k tistemu slogu vodenja, ki omogoča zaposlenim doseganje najboljših rezultatov, medtem ko so osebno zadovoljni.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Za instrument smo uporabili vprašalnik multifaktorskega vodenja – MQL. Vključili smo 118 fizioterapevtov v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Podatke smo zbrali in obdelali s programom Microsoft Office Excel in SPSS.
Rezultati: V raziskavi smo si zastavili štiri hipoteze. Za preverjanje prve hipoteze smo izvedli osnovno statistiko, pri čem smo ugotovili, da prevladuje transformacijski stil vodenja. Za preverjanje ostalih treh hipotez smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer smo dve hipotezi ovrgli ter ugotovili, da spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro transformacijskega stila vodenja, eno hipotezo pa smo potrdili in ugotovili, da starost vpliva na izbiro transformacijskega stila vodenja.
Razprava in sklep: Stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na učinkovitost zavoda. Različne situacije zahtevajo od managerjev različne načine vodenja. Managerji se morajo sproti odločati o stilu in spremembah o načinu vodenja. Zadovoljni zaposleni so na delovnem mestu učinkovitejši, posledično je v organizaciji dobra klima in uspešnost zavoda večja.
Ključne besede: stili vodenja, fizioterapija, primarni javni zdravstveni zavod
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (916,48 KB) |
2. Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikovPatricija Lunežnik, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov.
Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko.
Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene.
Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Ključne besede: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Hipoterapevtski tim in kompetenceGoran Vukovič, Borut Werber, Ana Lambić, Matija Jerin, Tilen Medved, Miha Marič, 2020 Opis: Hipoterapija je oblika fizioterapije, ki vključuje uporabo konja kot terapevtskega orodja za učinkovito zdravljenje pacienta, kjer ritem hoje konja s svojim tridimenzionalnim gibanjem nenehno spodbuja pacientovo ravnovesje in pravilno telesno držo. Problemsko stanje nastane pri splošnem poznavanju in razširjenosti hipoterapije v Sloveniji. Za potrebe raziskave smo uporabili kombinacijo raziskovalnih pristopov. Začeli smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in z metodo sinteze pripravili pregled področja, katerega smo nadgradili s kvalitativnim pristopom, v katerem smo, skozi intervjuje ter pogovore s strokovnjaki iz okolja, izoblikovali številne modele, za celostno predstavitev hipoterapije, in sicer bogato sliko hipoterapije, poslovni model, organigram procesov, ipd.
Ključne besede: hipoterapija, timsko delo, organizacija in management, kadrovski management, kompetence
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 56
 Povezava na datoteko |
4. Oblikovanje, razvoj in vodenje timovMiha Marič, Ana Lambić, Goran Vukovič, 2020 Opis: Razne oblike timskega dela lahko dandanes zasledimo pri prav vsakem dogodku, tako v zasebnem, kot tudi poklicnem življenju. Pomembno je, da se zavedamo nujnosti in pomembnosti delovanja posameznikov v skupini oziroma timih, kot funkcionalni enoti, ker s tem posledično dosegamo boljše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje. Posameznik vedno obravnava samega sebe glede na njegov odnos do drugih posameznikov ali skupine. Omenjeno pa lahko projiciramo na delovanje in delo zaposlenih v organizacijah. Delovanje v timih povezuje kakovostno medsebojno sodelovanju tistih, ki upravljajo in izvršujejo poslovne procese. Timsko delo je nepogrešljiv delovni standard znotraj organizacij, saj le-ta omili nihanje učinkov posameznikov (članov tima) in bistveno doprinese k konsistentnosti opravljenega dela; torej uspeh pogosto temelji na timski naravnanosti.
Ključne besede: timi, organizacija, vodenje, kadrovski management, management in organizacija
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 85
Povezava na datoteko |
5. Motivacija negovalnega tima na delovnem mestuEva Slatinšek, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu.
Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji.
Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Ključne besede: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 119
Celotno besedilo (913,87 KB) |
6. Uvedba gospodinjskih skupin v lokalnem okoljuKatja Romih, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča. Uvedba gospodinjskih skupin v lokalno okolje je ključnega pomena za kakovost življenja starostnikov, saj ta oblika organiziranosti daje stanovalcem občutek domačnosti. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti zainteresiranost občanov in lokalne skupnosti v občinah Dobje, Šentjur, Celje in Nazarje za uvedbo gospodinjskih skupin. Raziskovali smo njihovo mnenje o najprimernejši lokaciji za gospodinjske skupine ter poznavanje delovanja gospodinjskih skupin in dejavnosti, ki jih starostniki pogrešajo v svojem vsakdanu.
Raziskovalna metodologija. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda anketiranja. S pomočjo anonimnega vprašalnika smo zbrali podatke o tem, ali si starejši od 60 let želijo v svoji občini imeti gospodinjsko skupino in ali bi se udeleževali dejavnosti, ki bi se odvijale v njej. Vprašalnik za starostnike je skupno vseboval 20 vprašanj iz štirih tematskih področij (želena lokacija, gospodinjske skupine, poznavanje delovanje gospodinjske skupine, dejavnosti, ki jih starostniki pogrešajo v svojem vsakdanu, in želeno okolje preživljanja starosti).
Z metodo intervjuja smo od odgovornih v lokalni skupnosti (županov, vodij oddelka za družbene dejavnosti in odgovornih iz društva upokojencev) Dobje, Nazarje, Šentjur in Celje pridobili menja in stališča v zvezi z institucionalnim varstvom v okviru gospodinjskih skupin ter potrebami starejših za prostočasne dejavnosti.
Rezultati. Zbrali smo 105 anket, ki so jih izpolnili starostniki, stari nad 60 let. Da je primerna lokacija za ustanovitev gospodinjske skupine v centru občine, je potrdilo 42 % vprašanih. Tudi vsi štirje intervjuvani vodilni (vodje lokalnih skupnosti: župani in vodje oddelkov) so menili, da je primerna lokacija za ustanovitev gospodinjske skupine v centru občine.
Pretežni del anketiranih starostnikov (33 %) slabo pozna delovanje gospodinjske skupine, 30 % pa jih delovanja gospodinjske skupine ne pozna. Intervjuvani vodilni menijo, da je poznavanje delovanja gospodinjskih skupin mogoče doseči z ozaveščanjem. 43 % anektiranih starostnikov si želi stara leta preživeti samostojno doma. Tega se zavedajo tudi intervjuvani vodilni, zato je ustanavljanje oz. širitev obsega storitev gospodinjskih skupin v nenehnem razvoju.
Sklep. Raziskava je razkrila pomen uvedbe gospodinjskih skupin v proučevane občine. Rezultati raziskave bodo vodstvo lokalne skupnosti spodbudili k uvedbi gospodinjskih skupin. Prav tako rezultati raziskave podajajo utemeljena spoznanja glede potrebe po dodatnem posluhu države za finančno podporo pri uvedbi gospodinjskih skupin v lokalno okolje.
Ključne besede: starejši
starost
gospodinjske skupine
dnevne dejavnosti
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,15 MB) |
7. Vpliv konfliktov na organizacijsko klimo-primerjava dveh zdravstvenih organizacijMaša Ofič, 2019, magistrsko delo Opis: V zdravstvu ne govorimo samo o komuniciranju med pacientom in zdravstvenimi delavci, temveč tudi o komunikaciji med zaposlenimi. Vsako nesoglasje, motnja, drugačna perspektiva gledanja privedejo do konfliktov, ki jih je potrebno čimprej ustrezno rešiti, saj drugače vplivajo na delovanje znotraj organizacije in rušijo organizacijsko klimo.
Ključne besede: komunikacija, nesoglasja, organizacijsko vzdušje, vzroki nesoglasij, reševanje nesoglasij
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 621; Prenosov: 116
Celotno besedilo (559,58 KB) |
8. Management prepričevanja na primeru socialnih organizacij v SlovenijiTeja Fistravec Špoljar, 2019, magistrsko delo Opis: Ker je management prepričevanja relativno slabo raziskan v slovenskem prostoru, in ker so managerji dnevno izpostavljeni prepričevanju podrejenih, nas je v pričujočem delu zanimalo predvsem to, kako se managerji slovenskih socialnih organizacij soočajo s prepričevanjem svojih podrejenih. Namen pričujočega dela je bil torej preučiti management prepričevanja na primeru slovenskih socialnih organizacij, ter ugotoviti, katere tehnike in metode managerji slovenskih socialnih organizacij uporabljajo pri prepričevanju svojih podrejenih.
Uporabili smo kvantitativno obliko raziskave, metodo anketiranja. Šlo je za spletno obliko ankete, ki smo jo anketirancem posredovali preko elektronske pošte. Vprašalnik, ki smo ga pri tem uporabili, je bil že uporabljen v ameriški raziskavi The art of persuasive communication in the workplace. Spletno anketo je izpolnilo 123 managerjev slovenskih socialnih organizacij, kamor smo zajeli domove z ostarele, SCD, humanitarna društva, krizne centre za mlade in otroke, ter VDC. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo binomskega testa.
V raziskavi smo ugotovili, da se managerji pri prepričevanju najbolj poslužujejo osebnih pristopov, kot je osebni pogovor 1 na 1, da se v primeru nestrinjanja z njihovim predlogom, problem rešuje s pogovorom 1 na 1, ter da pri predstavljanju svojega predloga skupini, kot prepričevalno tehniko najraje uporabijo strokovno znanje in dejstva. Avtoriteta zastopa nizko ali skoraj ničelno raven v primeru slovenskih managerjev.
Ugotovili smo, da slovenski managerji pri prepričevanju raje uporabljajo osebne in neposredne prepričevalne metode, ki so obče gledano tudi uspešnejše od neosebnih in posrednih metod, ter da namesto avtoritete raje uporabijo dejstva, ki igrajo pomembno vlogo pri uspešnem prepričevanju.
Ključne besede: prepričevalne tehnike in metode, delo z ljudmi, komunikacisjske spretnosti, uspeh, avtoriteta
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijahJovita Pajtler, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način.
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale).
Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog.
Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Organiziranost internistične obravnave pacienta na urgenciNataša Šporčić, 2019, magistrsko delo Opis: Delitev urgence na posamezne odseke (IPP, SNMP, Nevrologija itd.) povzroča razdrobljenost in zmanjša učinkovitost urgentne obravnave pacientov. Prihaja do podvajanja pregledov, dodatnih poti, izgube podatkov. Posledica tega je velika izguba časa, predvsem pa tveganje za zdravje in življenje. V nalogi smo izdelali koncept modela internistične obravnave pacientov na urgenci in predlog novega pristopa, ki temelji na osnovi subjektivne analize in poznavanja problematike v navedenem okolju. Proučili smo tudi, ali smo z uvedbo Manchesterskega triažnega sistema (MTS) znižali čas obravnave pacientov na urgenci.
Izdelali smo podroben opis in analizo procesa s pomočjo tehnik modeliranja procesa in metodologije ARIS. Identificirali smo ponovljive procese (pet predlogov), ki so zaradi podvajanj podvrženi prenovi. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili SPSS 24 in T-test ene spremenljivke ter s pomočjo inferenčne statistične metode izračunali odstopanja od mejnih vrednosti časovne obravnave po posameznih triažnih kategorijah v analiziranem obdobju.
Ugotovili smo mnogo podvajanj v procesu, ki podaljšajo čas obravnave. Pokazale so se kritične točke sistema, ki so bile podvržene prenovi. Analiza dokumentacije za obdobje od 1.1. do 31.5.2017 in enako obdobje leto kasneje pa je pokazala, da je kljub uvedbi MTS časovna obravnava pacienta na urgenci bistveno daljša, kot jo določajo normativi posamezne triažne skupine.
Na podlagi posnetka stanja in upoštevanja omejitev je treba proces internistične obravnave pacienta na urgenci preoblikovati tako, da ob njegovi implementaciji pacientu prihranimo čas, znižamo stroške in dvignemo organizacijo na višjo raven kakovosti v danem okolju. Predstavljeni predlog pri tem lahko služi kot izhodišče.
Ključne besede: internistična obravnava pacienta, urgenca, analiza procesa, metodologija ARIS, prenova procesa
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 902; Prenosov: 231
Celotno besedilo (4,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
