| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 325
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposabljanje z integriranimi vajami v Policijski akademiji
Damjan Žagar, Marija Ovsenik, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, izobraževanje, usposabljanje, integrirane vaje, Policijska akademija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (432,43 KB)

2.
3.
Izzivi vzpostavitve podpornega e-okolja deležnikov za celovito ureditev delovnega in bivalnega okolja na primeru podjetja Aparati d.o.o.
2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Monografija je sestavljena iz sedmih poglavij, ki so jih avtorji pripravili v povezavi z vsebino projekta “Vzpostavitev podpornega e-okolja deležnikov za celovito ureditev delovnega in bivalnega okolja v času Covid-19”. Vsem poglavjem v monografiji je ne glede na obravnavano področje skupno, da so raziskave izvedene v podjetju Aparati, d. o. o. Skozi vsa poglavja avtorji sledijo znanstvenemu pristopu skozi kritične preglede relevantnih sekundarnih virov literature, pregled stanja in raziskavo, diskusijo o ugotovitvah in podajanje predlogov za izboljšave.
Ključne besede: organizacija, kadrovski management, vodenje, digitalizacija poslovanja, notranja ureditev, pravni vidiki poslovanja
Objavljeno v DKUM: 11.08.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (16,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pomen rednih letnih razgovorov na motivacijo zaposlenih v zdravstveni negi
Klara Bratina, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Redni letni razgovor je poglobljen in strukturiran pogovor med zaposlenim in njegovim neposrednim vodjo. Predstavlja nam osnovo za ocenjevanje uspešnosti pri delu, načrtovanje in izobraževanje nadaljnjega poklicnega razvoja. Glavni namen je razvoj posameznika in vzpostavitev konstruktivnih odnosov med zaposlenimi, kar na zaposlene deluje motivacijsko. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se splošno mnenje glede rednih letnih razgovorov v zdravstveni negi med tistimi zaposlenimi, ki so že imeli redni letni razgovor, in tistimi zaposlenimi, ki ga še niso imeli, statistično razlikuje (p = < 0,05) ter da imajo zaposleni v zdravstveni negi, ki so že imeli redni letni razgovor, boljše mnenje o rednih letnih razgovorih kot tisti, ki ga še niso imeli. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (69,8 %), ki so že imeli redni letni razgovor, z vodenjem, potekom in rezultati zadovoljna. Večina anketiranih, ki je redni letni razgovor že imela, se strinja (39,5 %) in popolnoma strinja (55,8 %), da se je z rednim letnim razgovorom povečala motivacija za delo. Diskusija in zaključek: Vodja na rednem letnem razgovoru z vsakim zaposlenim dobi pregled nad preteklimi dosežki, se z njim pogovori in ga motivira. Tako skupaj spoznata, kakšne so želje in cilji zaposlenega ter kaj se pričakuje v prihodnjem obdobju.
Ključne besede: redni letni razgovor, motiviranje na delovnem mestu, komuniciranje, vodja
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 758; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (867,45 KB)

5.
Uporaba supervizije pri reševanju konfliktov v zdravstveni negi
Ana Robič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni v zdravstvenih organizacijah uporabljajo supervizijo pri reševanju konfliktov. Supervizija je metoda učenja in je namenjena vsem, ki delajo z ljudmi. S supervizijo strokovnega delavca podpremo, odkrijemo pa tudi vzroke konfliktov v delovnem timu in jih uspešno odpravimo. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke za kvantitativni del raziskave smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga natisnjenega osebno vročili vodjam negovalnega tima v izbranih ustanovah. Pridobljene podatke smo statistično analizirali in uredili s pomočjo Microsoft Word 2010, Microsoft Excel 2010, IBM SPSS Statistic 25.0. Za statistično analizo smo uporabili T-test in Hi-kvadrat test ter korelacijske metode. Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi večinoma poznajo supervizijo kot način reševanja konfliktov. V timih občasno prihaja do konfliktov, ki pa na zaposlene delujejo večinoma zelo obremenjujoče. Zaposleni so pozitivno naravnani k vključevanju supervizije pri reševanju konfliktov in so mnenja, da je uporaba supervizije v zdravstveni negi zelo nujna. Skoraj polovica anketiranih meni, da lahko supervizija poveča pretok informacij in izboljša komunikacijo. Razprava in sklep: Konflikte moramo pravočasno prepoznati in sproti reševati, pri tem nam je supervizija lahko kot metoda učenja v veliko pomoč. Menimo, da bi se morala supervizija v zdravstveni negi pogosteje uporabljati in ne le kot metoda reševanja konfliktov, ampak tudi kot metoda razvijanja dobrih medsebojnih odnosov in s tem preprečevanje možnih konfliktov.
Ključne besede: konflikti, supervizija, zdravstvena nega, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 1062; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Stili vodenja v fizioterapiji na primarnih javnih zdravstvenih zavodih
Arbulena Kokollari, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stil vodenja je način, kako vodja vodi svoje podrejene sodelavce. Cilj vsake organizacije je, da se osredotoči k tistemu slogu vodenja, ki omogoča zaposlenim doseganje najboljših rezultatov, medtem ko so osebno zadovoljni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Za instrument smo uporabili vprašalnik multifaktorskega vodenja – MQL. Vključili smo 118 fizioterapevtov v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Podatke smo zbrali in obdelali s programom Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili štiri hipoteze. Za preverjanje prve hipoteze smo izvedli osnovno statistiko, pri čem smo ugotovili, da prevladuje transformacijski stil vodenja. Za preverjanje ostalih treh hipotez smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer smo dve hipotezi ovrgli ter ugotovili, da spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro transformacijskega stila vodenja, eno hipotezo pa smo potrdili in ugotovili, da starost vpliva na izbiro transformacijskega stila vodenja. Razprava in sklep: Stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na učinkovitost zavoda. Različne situacije zahtevajo od managerjev različne načine vodenja. Managerji se morajo sproti odločati o stilu in spremembah o načinu vodenja. Zadovoljni zaposleni so na delovnem mestu učinkovitejši, posledično je v organizaciji dobra klima in uspešnost zavoda večja. 
Ključne besede: stili vodenja, fizioterapija, primarni javni zdravstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (916,48 KB)

7.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Ključne besede: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1443; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Hipoterapevtski tim in kompetence
Goran Vukovič, Borut Werber, Ana Lambić, Matija Jerin, Tilen Medved, Miha Marič, 2020

Opis: Hipoterapija je oblika fizioterapije, ki vključuje uporabo konja kot terapevtskega orodja za učinkovito zdravljenje pacienta, kjer ritem hoje konja s svojim tridimenzionalnim gibanjem nenehno spodbuja pacientovo ravnovesje in pravilno telesno držo. Problemsko stanje nastane pri splošnem poznavanju in razširjenosti hipoterapije v Sloveniji. Za potrebe raziskave smo uporabili kombinacijo raziskovalnih pristopov. Začeli smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in z metodo sinteze pripravili pregled področja, katerega smo nadgradili s kvalitativnim pristopom, v katerem smo, skozi intervjuje ter pogovore s strokovnjaki iz okolja, izoblikovali številne modele, za celostno predstavitev hipoterapije, in sicer bogato sliko hipoterapije, poslovni model, organigram procesov, ipd.
Ključne besede: hipoterapija, timsko delo, organizacija in management, kadrovski management, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 121
URL Povezava na datoteko

9.
Oblikovanje, razvoj in vodenje timov
Miha Marič, Ana Lambić, Goran Vukovič, 2020

Opis: Razne oblike timskega dela lahko dandanes zasledimo pri prav vsakem dogodku, tako v zasebnem, kot tudi poklicnem življenju. Pomembno je, da se zavedamo nujnosti in pomembnosti delovanja posameznikov v skupini oziroma timih, kot funkcionalni enoti, ker s tem posledično dosegamo boljše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje. Posameznik vedno obravnava samega sebe glede na njegov odnos do drugih posameznikov ali skupine. Omenjeno pa lahko projiciramo na delovanje in delo zaposlenih v organizacijah. Delovanje v timih povezuje kakovostno medsebojno sodelovanju tistih, ki upravljajo in izvršujejo poslovne procese. Timsko delo je nepogrešljiv delovni standard znotraj organizacij, saj le-ta omili nihanje učinkov posameznikov (članov tima) in bistveno doprinese k konsistentnosti opravljenega dela; torej uspeh pogosto temelji na timski naravnanosti.
Ključne besede: timi, organizacija, vodenje, kadrovski management, management in organizacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2020; Ogledov: 1187; Prenosov: 214
URL Povezava na datoteko

10.
Motivacija negovalnega tima na delovnem mestu
Eva Slatinšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu. Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji. Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Ključne besede: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1173; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (913,87 KB)

Iskanje izvedeno v 12.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici