1. Komuniciranje izbranih primerov suš na Slovenskem v 20. stoletjuJanez Osojnik, Darko Friš, Mateja Matjašič Friš, David Hazemali, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Cilj prispevka je na podlagi izbranih primerov prikazati, kakšno pozornost je slovensko časopisje posvečalo pojavu suše na Slovenskem v 20. stoletju in posledično, kako se je spreminjala komunikacija o njej v obravnavanem obdobju. Osredotočili smo se na primere suš, ki so bile v letih 1921, 1939, 1950, 1952, 1962 in 1983, torej v času, ko je večina slovenskega etničnega ozemlja spadala v okvir jugoslovanske države. Pri tem smo pozornost posvetili vprašanjema, kako so bile opisane sušne razmere in visoke temperature ozračja ter kakšni so bili negativni vplivi naravne nesreče na življenje ljudi. Ugotovitve smo povezali s teoretičnimi principi komuniciranja naravnih nesreč in ekstremnih dogodkov. Analizo umeščamo v kontekst okoljske zgodovine, zato smo uvodoma podali krajši historični pregled pojavnosti in pogostosti suš po svetu, njihovih posledic za človeštvo ter načina komunikacije naravnih nesreč.
Ključne besede: suša, vročina, komuniciranje naravnih nesreč, Slovenija, 20. st.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (489,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Evaluating chatbot assistance in historical document analysisDavid Hazemali, Janez Osojnik, Tomaž Onič, Tadej Todorović, Mladen Borovič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The article explores the potential of PDFGear Copilot, a chatbot-based PDF editing tool, in assisting with the analysis of historical documents. We evaluated the chatbot's performance on a document relating to the Slovenian War of Independence. We included 25 factual and 5 interpretative questions to address its formal characteristics and content details, assess its capacity for in-depth interpretation and contextualized critical analysis, and evaluate the chatbot’s language use and robustness. The chatbot exhibited some ability to answer factual questions, even though its performance varied. It demonstrated proficiency in navigating document structure, named entity recognition, and extracting basic document information. However, performance declined significantly in tasks such as document type identification, content details, and tasks requiring deeper text analysis. For interpretative questions, the chatbot's performance was notably inadequate, failing to link cause-and-effect relationships and provide the depth and nuance required for historical inquiries.
Ključne besede: chatbots, historical document analyses, Yugoslavia, wars, generative, artificial intelligence, large language models
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Environmental responsibility and communication in selected companies in the Podravska statistical regionZala Virant, Janez Osojnik, Andreja Kozmus, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The paper presents best practices pursued by eight companies from the Podravska statistical region selected because they promote green transition in this society. In the theoretical section, the article presents environmental responsibility as part of corporate social responsibility and deals with the type of communication needed to address and motivate people to implement the EU Green Deal goals. The empirical section analyses eight semi-structured interviews with representatives from selected companies in the Podravska statistical region. The results highlight long-term efforts to raise public awareness about the environmental crisis (without major visible effects), financial aid as the main motivation factor to implement green practices, shortage of specific training courses in communication, and the need for locally focused training.
Ključne besede: environmental responsibility, sustainability, sustainable organisational practices, green motives, communication, Podravska statistical region
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (921,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Demosova plebiscitna pobuda: analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje.
Ključne besede: zgodovina Slovenije, plebiscit, 1990, osamosvojitev Slovenije, sestanek v Poljčah
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Velika Britanija in Koroška, 1918–1920Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 239
Celotno besedilo (769,73 KB) |
