1. Posebnosti industrijske razsvetljave pri uporabi standarda SIST EN 12464-1:2021 in PURES 2022Mitja Kraner, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so v prvem delu predstavljene osnovne veličine razsvetljave in vsebina standarda SIST EN 12464-1:2021 ter spremembe, ki jih je prinesla nova verzija. V drugem delu pa je predstavljen pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES in pripadajoča tehnična smernica TSG-1-004, ki jo je uvedel v obvezno uporabo. Na podlagi standarda je narejen načrt razsvetljave industrijske hale, izračun energetske učinkovitosti pa je izveden po omenjeni tehnični smernici. Opisane so tudi metode izračuna energetske učinkovitosti po standardu SIST EN 15193-1:2017.
Ključne besede: Industrijska razsvetljava, SIST EN 12464-1, PURES, Relux
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (3,65 MB) |
2. Vpliv spektra svetlobe na sij nočnega nebaAljaž Šramel, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje problem svetlobnega onesnaževanja, kot tudi fizikalno ozadje za nastajanje sija nočnega neba, pri čemer temelj predstavljata Rayleighova in Miejeva teorija sipanja svetlobe. Podrobneje je opisano delovanje primerjalnega orodja SkyGlow simulator, s pomočjo katerega je izdelan model za prikaz oziroma izračun vpliva razsvetljave določenega območja razsvetljave na sij nočnega neba, pri tem pa so za izračune uporabljene različne vrste svetil in nastavljeni različni atmosferski pogoji.
Ključne besede: Svetlobno onesnaževanje, sij nočnega neba, Rayleighovo sipanje, Miejevo sipanje, SkyGlow simulator.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,91 MB) |
3. Growth and glucosinolate profiles of Eruca sativa (Mill.) (rocket salad) and Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. under different LED lighting regimesDenis Stajnko, Peter Berk, Andrej Orgulan, Marko Gomboc, Damijan Kelc, Jurij Rakun, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In this study, the growth and glucosinolate (GSL) profiles of rocket salad Eruca sativa (Mill.) and Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. were determined during 30 days growing under different lighting regimes; T5_ peak at 545 nm, LED1_ peak at 631 nm and LED2_ peak at 598 nm. The biggest increase of dry weight (DW) was measured in E. sativa under T5 (0.657 g DW/plant) and the lowest in D. tenuifolia under LED1 (0.080 g DW/plant). GSL content was found to vary significantly, regardless of the light treatment, but it is related with genotype (E. sativa, r = 0.802**). On average, the highest amount of 4-methylsulfinylbutyl-GSL (glucosativin) (7.3248 mg/g DW) was quantified in E. sativa and D. tenuifolia (6.7428 mg/g DW) under the T5. The regression analysis between different light wavelengths and glucosinolates showed the strongest correlation between photosynthetic photon flux density (PPFD_B) and 4-methylthiobutyl-GSL (glucoerucin) in E. sativa (r = 0.698*) and D. tenuifolia (r = 0.693*), respectively, which indicates the effect of light on the response of plants to induced stress and changes in GSL biosynthesis.
Ključne besede: salad vegetables, antioxidant compounds, light, abiotic stress, phytohormone
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analiza uporabnosti in razširjenosti BIM projektiranja : diplomsko deloAljaž Kovačič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni teoretično ozadje informacijskega modeliranja gradenj, standardizacija ter prednosti in izzivi, ki jih to prinaša na področje projektiranja. Predstavljeni sta implementacija BIM v sisteme električnih inštalacij ter souporaba BIM- in GIS-informacijskih modelov. V praktičnem delu je na primeru realnega objekta prikazana uporabnost BIM-modelirnega orodja za načrtovanje notranje razsvetljave. S pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali slovenski strokovnjaki, je podana analiza uporabnosti in razširjenosti BIM-projektiranja v Sloveniji.
Ključne besede: BIM, projektiranje, razsvetljava, električne inštalacije
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 55 (1 glas)
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. |
6. Možnosti zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja z uporabo cestnih svetilk s spremenljivim spektrom svetlobe : diplomsko deloLuka Plevnik, 2022, diplomsko delo Opis: Ljudje so začeli uporabljati umetne vire svetlobe, da so si podaljšali dan, ko ponoči ni zadoščala svetloba lune in zvezd. Sprva je bil ta vir ogenj, nato so začeli uporabljati razne sveče, oljne svetilke in čez nekaj stoletij tudi prve žarnice. Od takrat nas svetlobni viri spremljajo pri vsakdanjih opravilih. Svetloba na človeka ne vpliva le vizualno, temveč regulira tudi delovanje našega telesa. Z izločanjem hormonov kot so kortizol, melatonin, dopamin in serotonin se naš cirkadiani ritem uravnava glede na svetlobo, ki jo zaznavajo naši fotoreceptorji. Vsi hormoni vplivajo na naše razpoloženje, zdravje, sposobnosti in počutje. Svetlobni viri imajo raznorazne barve bele svetlobe, ki različno vplivajo na izločanje omenjenih hormonov. Barvo bele svetlobe opišemo z barvno temperaturo, od tople do hladne. Raznorazne barve bele svetlobe imajo raznovrstno spektralno sestavo in posledično različno učinkujejo na ljudi, živali in okolico. Z uporabo svetlobnih virov z nižjimi barvnimi temperaturami (toplejše barve svetlobe) razbremenimo okolico in zmanjšamo svetlobno onesnaževanje. V diplomskem delu je obravnavana razsvetljava cestnega odseka s svetilkami s spremenljivim barvnim spektrom. Narejena je primerjava izračuna in meritve z luksmetrom. V barvnem trikotniku sta na Planckovi krivulji prikazani barvni koordinati obeh barv in v grafu spektra svetlobnega vira z različnimi barvami bele svetlobe. Diplomsko delo vključuje anketo o posameznikovih preferencah svetlobe pri različnih opravilih in v prometu. Rezultati potrjujejo, da so ljudje osveščeni o svetlobnem onesnaževanju, vendar kljub temu pogosteje izbirajo svetlobne vire hladnejših barv.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, spremenljiv spekter svetlobe, zunanja razsvetljava, barvna temperatura
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 471; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Občutljivost svetlobnih virov za gospodinjstva na kolebanje napajalne napetosti : diplomsko deloTomaž Sedminek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv motenj v napetosti na časovno stalnost oddane svetlobe svetlobnih virov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. Eden izmed pokazateljev kakovosti svetlobnih virov je fliker, ki je povezan s spremembami napajalne napetosti ali lastnostmi delovanja napajalnega vezja. Svetlobni vir se lahko na spremembe napajalne napetosti odzove z bolj ali manj močnim utripanjem. Za analizo omenjenega pojava smo uporabili svetlobne vire z vznožkom E27, ki je tudi najbolj razširjen vznožek v gospodinjstvih, in izmerili na sestavljeni merilni progi njihov odziv na spremembe napajalne napetosti. Diplomsko delo je bilo opravljeno v skladu z zahtevami standardov IEEE 1789 in IEC TR 61547-1, da se preveri, ali so vsi gospodinjski svetlobni viri ustrezni za uporabo v bivalnih prostorih. Ugotovitve so pokazale, da so vsi ustrezni.
Ključne besede: fliker, kolebanje napetosti, svetlobni viri, stroboskopski učinek, frekvenca.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2021; Ogledov: 1467; Prenosov: 93
Celotno besedilo (5,43 MB) |
8. Analiza možnosti vključevanja BIM v projektiranje elektroinštalacij : diplomsko deloSimon Janžekovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek projektiranja elektroinštalacij v industriji, v konkretnem primeru projektiranje montažne hale. Na začetku so predstavljeni projektna dokumentacija ter osnovne zahteve za projektiranje, ki jih projektant mora upoštevati. V nadaljevanju so opisani BIM model ter njegove prednosti in slabosti. Opisani so tudi pojmi, ki so pomembni pri projektiranju. Na konkretnem primeru e prikazana primerjava klasičnega in BIM projektiranja z opisanimi postopki izdelave. Podana je tudi analiza o možnosti vključevanja BIM v projektiranje elektroinštalacij ter ocena trenutnega stanja na področju informacijskih modelov za gradnje.
Ključne besede: projektiranje elektroinštalacij, BIM, montažna hala.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,61 MB) |
9. Možnost uporabe senzorjev prometne signalizacije za krmiljenje cestne razsvetljaveRok Pušnik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo opisali lastnosti različnih senzorjev prometne signalizacije in cestne razsvetljave, z namenom, da ugotovimo uporabnost senzorjev v semaforizaciji za krmiljenje cestne razsvetljave. Vse to je uporabljeno na konkretnem projektu cestne razsvetljave ter prikazano na kakšen način naj bi ta razsvetljava tudi delovala. V nadaljevanju naloge je še predstavljen program, namenjen za lažje izbiranje med svetlobnotehničnimi razredi po novem evropskem standardu, ki je preveden v slovenščino. Na koncu smo izvedli meritve razsvetljave, s katerimi smo preverili izračunane vrednosti.
Ključne besede: cestna razsvetljava, senzorji, krmiljenje razsvetljave, svetlobnotehničen razred
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1483; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,95 MB) |
10. MOŽNA UPORABA SPOZNANJ O VPLIVU SVETLOBE NA CIRKADIANE RITME ZA RAZSVETLJAVO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVJanko Kisilak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se nanaša na sodobno razsvetljavo v izobraževalnih ustanovah. Obravnavana so predvsem nova spoznanja o vplivu svetlobe na cirkadiane ritme za razsvetljavo izobraževalnih ustanov. Prikazano je kako spreminjanje barvnega spektra svetlobe vpliva na človeški dnevni ritem dela in počitka. Če želimo spreminjati barvni spekter svetlobe, potrebujemo potrebne svetlobne vire in elemente za njihovo vodenje. Razsvetljava, ki ji spreminjamo barvni spekter ima lahko tako pozitivne kakor negativne učinke, zaradi regulacije spektralne sestave. Ker je priključna moč večja bo energetska učinkovitost slabša saj imajo LED svetlobni viri pri različnih barvnih temperaturah različne svetlobne učinkovitosti. V diplomskem delu je predstavljena razlika med vodeno in navadno neregulirano razsvetljavo.
Ključne besede: cirkadiani ritmi, izobraževalne ustanove, razsvetljava, spreminjanje barvnega spektra
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2380; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,28 MB) |
