1. Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in KitajskeMarko Krajnc, 2019, diplomsko delo Opis: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice.
V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv.
Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Ključne besede: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 494; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (746,91 KB) |
2. Metode vrednotenja podjetij na primeru Krka, d. d.Nelej Potočnik, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga zajema problematiko vrednotenja podjetij. Sem spada opredelitev vrednotenja, razlogi za vrednotenje, metode vrednotenja in morebitne napake pri vrednotenju. Za uspešno oceno vrednosti je treba analizirati veliko različnih podatkov. Med te spada analiza letnega (finančnega) poročila podjetja, kjer so potrebni ključni podatki dani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Pri nekaterih metodah pa potrebujemo analizo trga, torej kakšne so vrednosti finančnih postavk drugih podobnih podjetij, tj. konkurence. Katera metoda je najprimernejša za oceno vrednosti izbranega podjetja ne moremo trditi, saj se metode med seboj zelo razlikujejo, razlikujejo se pa tudi vhodni podatki. Med tem, ko določene metode proučujejo pretekle podatke in na podlagi tega napovedo, kako se bodo ti gibali v prihodnost, druge metode primerjajo vrednosti, ki so že dane na trgu. Seveda imajo vse metode svoje prednosti in slabosti, glavna problema pri ocenjevanju pa sta subjektivnost določenih vhodnih dejavnikov in pa pomanjkanje informacij. Teoretični del diplomske naloge smo tudi kasneje implementirali na praktičnem primeru, in sicer na primeru podjetje Krka, d. d. Po različnih metodah smo prišli do zelo različnih ocen vrednosti, po analizi letnih poročil podjetja in primerjavi konkurence pa lahko rečemo, da Krka posluje zelo dobro in mislimo, da bo to še počela v prihodnosti.
Ključne besede: Vrednotenje, analiza, finančno poročilo, Krka d. d.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 588; Prenosov: 111
Celotno besedilo (821,19 KB) |
3. Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj SlovenijeJasna Jurše, 2018, magistrsko delo Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij.
Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije.
Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela.
Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 524; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,96 MB) |
4. Opcija kot naložbena možnost privatnega investitorjaNejc Klajnšek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem predstavil naložbeno okolje privatnega investitorja, ki investira v opcije. Predstavil sem teoretični okvir naložbenega okolja in se natančneje posvetil opcijam. Tako sem spoznal vrste opcij in pojme, ki jih je treba poznati za uspešno izbiro opcije. Teoretično sem preučil tudi tehnično in temeljno analizo, ki mi je dala iztočnice, kako to izpeljati na praktičnem primeru.
Teoretičnemu okvirju sledi vrednotenje bazičnega instrumenta, v mojem primeru je to nemški borzni indeks DAX. Pri vrednotenju borznega indeksa DAX sta mi bili v pomoč tehnična in temeljna analiza. Pri tehnični analizi sem si pomagal s trendi, ki se pojavijo, z vzorci grafa, drsnimi povprečji, obsegom trgovanja ter z modelom Andrews pitchfork in s Fibonaccijevimi zaporedji. Pri temeljni analizi pa sem preučil BDP Nemčije, obrestne mere ECB, stopnjo brezposelnosti v Nemčiji, inflacijo in pa kazalnik P/E, ki pomeni razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico. Ti analizi sta mi dali namige za pravilno izbiro opcije. Izbrati sem moral nakupno ali prodajno opcijo in se na podlagi rezultatov, dobljenih iz tehnične in temeljne analize, odločil za nakupno opcijo. S tehnično analizo sem dokazal, da je opcija na borzni indeks od njega močno odvisna, kar priča graf borznega indeksa in opcije na ta borzni indeks.
V analizi opcije pa sem poleg tehnične analize, ki sem jo prevzel iz tehnične analize borznega indeksa DAX, uporabil tudi dva računska modela. Prvo sem uporabil Black-Scholes-Merton model, s katerim sem določil prihodnjo vrednost opcije in s tem ugotovil, ali je opcija precenjena ali podcenjena. Drugi računski model pa je temeljil na grški črki delti, ki nam pove, za koliko se spremeni vrednost opcije, če se vrednost indeksa spremeni za eno točko.
S pomočjo teorije in praktičnega primera sem predstavil znanja in veščine, ki jih potrebuje privatni investitor za uspešno trgovanje z opcijami, in ugotovil, za kakšnega investitorja je takšna vrsta naložbe oziroma špekulacije sploh primerna.
Ključne besede: investicija, opcija, tehnična in temeljna analiza, Black-Scholes-Merton model
Objavljeno: 27.11.2018; Ogledov: 438; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. Primerjava denarja in kriptovalutAnja Kešpret, 2018, diplomsko delo Opis: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo.
O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača.
Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Ključne besede: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 643; Prenosov: 147
Celotno besedilo (934,69 KB) |
6. Davek na dediščine in darila v SlovenijiEva Turkuš, 2018, diplomsko delo Opis: Davek na dediščine in darila je eden najstarejših davkov, saj obstajajo podatki, ki pravijo, da se je pobiral že v starem Egiptu.
V Sloveniji prav tako kot v večini držav po svetu obdavčitev prejema dediščin in daril ureja isti zakon. Ureja ga Zakon o davku na dediščine in darila, ki je začel veljati 1. januarja 2007. Ta zakon razveljavlja prejšnjo ureditev obdavčitve dediščin in daril, ki jo je urejal Zakon o davku občanov.
V diplomskem seminarju smo najprej predstavili splošne značilnosti davka na dediščine in darila ter njegov zgodovinski razvoj. V nadaljevanju smo podrobneje opisali, kaj je predmet obdavčitve, kdo je davčni zavezanec, kakšna je davčna osnova, kdaj smo davka oproščeni ali olajšani, komu davek pripada in kakšne so davčne stopnje. Vključili smo tudi primerjavo davčnih prihodkov na dediščine in darila z vsemi prihodki v bilanci proračunov občin od leta 1992 do leta 2016. Nadaljevali smo s primerjavo davka na dediščine in darila v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Diplomski seminar smo zaključili s sklepnim delom, v katerega smo vključili sklepne misli in povzeli osnovne ugotovitve.
Ključne besede: davek, dediščina, darilo, zakon, premoženje
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 62
Celotno besedilo (401,73 KB) |
7. ANALIZA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE (PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN MAKEDONIJO)Marija Noveski, 2018, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo se ukvarja z analizo financiranja lokalnih samouprav v Sloveniji in Makedoniji ter njihovo primerjavo. Sistem financiranja lokalnih samouprav je ključni stabilizacijski dejavnik, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja državnega in zasebnega sektorja v zvezi z zagotavljanjem nujno potrebnih sredstev državljanom. Bistvenega pomena so lokalne javne dobrine in javne storitve. Sodobna lokalna samouprava bi morala zagotavljati javne službe, kot so oskrba z vodo, elektriko, plinom, telekomunikacijami, zdravstvom, šolstvom, javni prevozi, odvoz smeti ter zagotavljati nadzor in vpliv na te javne službe. Zagotavljala naj bi tudi zdravstvene prostore, stanovanja, predšolske ustanove, osnovne šole, domove za starostnike itd. Da bi lokalne oblasti zadovoljile povpraševanje in želje njihovih občanov, iščejo nove vire financiranja.
V raziskovalnem delu smo analizirali lokalne samouprave, njihove prihodke in odhodke, strukturo in vire. Lokalne samouprave v Sloveniji in Makedoniji smo primerjali tudi z ostalimi članicami Evropske unije in na podlagi analize in smo ugotovili, da je Slovenija na področju sistema financiranja lokalne samouprave primerljivejša z članicami Evropske unije kot Makedonija. Na podlagi analize smo ugotovili tudi, ali so lokalne samouprave v obeh državah ustrezno in zadostno financirane. V skladu s predvidenimi pričakovanji je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zelo pomemben vir financiranja obveznih lokalnih nalog občine proračun države. To pomeni, da imajo lokalne samouprave premalo sredstev oziroma, da niso finančno samostojne, saj obseg primerne porabe občin ni skladen z njihovimi lastnimi prihodki. Posledično so potrebne finančne izravnave, ki jih lokalne samouprave prejemajo iz proračuna države.
Ključne besede: lokalna samouprava, financiranje, občina, viri financiranja
Objavljeno: 13.06.2018; Ogledov: 683; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. |
9. Upravljanje s finančnimi tveganji v podjetju krkaAnja Vincek, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bomo s teoretičnega vidika preučili področje finančnih tveganj, opredelili njihove lastnosti ter prikazali učinkovitosti modelov za tržno vrednotenje izpeljanih finančnih instrumentov. Spoznali in preučili bomo tudi metode za obvladovanje finančnih tveganj. V nadaljevanju bomo na primeru skupine Krka proučili, analizirali in primerjali finančne kazalnike ter se osredotočili na obvladovanje tveganj. Tako bomo z raziskavo poslovanja skupine Krka prišli do ugotovitev, na osnovi katerih bomo potrdili ali zavrnili naše hipoteze. V skupini Krka stabilnost poslovanja zagotavljajo z aktivnim upravljanjem s tveganji. Zaradi mednarodne razvejanosti izvoznih in uvoznih poslov je skupina Krka izpostavljena zlasti tveganju zaradi sprememb deviznih tečajev in kreditnemu tveganju. Eden od ključnih dejavnikov nihanja (rasti ali padca) terjatev v evrih je prevrednotenje terjatev zaradi krepitve ali slabitve posameznih valut, v katerih ima skupina Krka terjatve. Valute, katerim nihanj je skupina Krka izpostavljena, so ruski rubelj, romunski lej, hrvaška kuna in druge. Da je vpliv sprememb deviznih tečajev na rezultat skupine Krka čim manjši, se uporablja zavarovanje z navadnimi terminskimi pogodbami, zavarovanje odprtih terjatev skupine do kupcev pri kreditni zavarovalnici in z bančnimi garancijami ter akreditivi.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost finančnim tveganjem, obvladovanje finančnih tveganj, finančni instrumenti, merjenje tveganj, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 903; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,07 MB) |
10. Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalcaSimona Vauhnik, 2017, magistrsko delo Opis: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno.
Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine.
Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %.
V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 789; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,04 MB) |
