Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek Za otrokov dober socialni razvoj je poleg tega, da družina prepozna otrokove potrebe, bistvenega pomena tudi, da se otrokove potrebe in morebitne prikrajšanosti prepozna tudi v vrtcu. Kadar so pogoji za razvoj v družini prešibki, lahko vrtec kot institucija vsaj deloma uravnoteži otrokov razvoj. Za namen magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode preučili, katere so značilnosti otroka iz manj funkcionalne družine, kako se prikrajšanost kaže v otrokovem funkcioniranju v vrtčevski skupini ter katere načine in metode dela vzgojiteljica uporablja, da bi otrok premagal primanjkljaje. Na podlagi preučitve podatkov iz vrtčevske dokumentacije o treh preučevanih otrocih iz manj funkcionalnih družin ter podatkov, pridobljenih na podlagi opravljenega intervjuja z vzgojiteljicami, ki imajo otroke iz manj funkcionalnih družin v vrtcu, smo ugotovili, da se primanjkljaji pri otrocih iz manj funkcionalnih družin kažejo predvsem v obliki odstopanj na področju govorno jezikovnega razvoja in socialnih veščin, pa tudi njihove intelektualne sposobnosti zaostajajo za vrstniki. Vzgojiteljice si prizadevajo otrokom pomagati pri primanjkljajih na različne načine, predvsem jim poskušajo prilagoditi dejavnosti, da so zanje lažje izvedljive in so pri njihovi izvedbi uspešnejši. Prav tako se trudijo otroke s primanjkljaji čim bolj vključevati v družbo vrstnikov, posebej zanje izdelujejo didaktične pripomočke za usvajanje besed, ter skrbijo, da je otrok ves čas v njihovi bližini.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji, otrokov razvoj, zgodnja obravnava, manj funkcionalne družine, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 74
Celotno besedilo (737,81 KB)

Opis: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja. Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja. Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje. Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 101
Celotno besedilo (573,93 KB)

Opis: Pri odkrivanju otrokovih razvojnih odstopanj ima v predšolskem obdobju vzgojitelj pomembno vlogo. Z zgodnjim prepoznavanjem razvojnih odstopanj lahko otroku nudi ustrezne prilagoditve in pomoč, s čimer mu pomaga pri odpravljanju ali zmanjševanju primanjkljajev. V teoretičnem delu smo zato najprej opredelili predšolske otroke s PP ter inkluzijo v predšolskem obdobju. Predstavili smo naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju, kar zajema odkrivanje razvojnih odstopanj, sodelovanje s svetovalno službo in starši ter pripravo poročila vrtca o otroku. Opredelili smo zgodnjo obravnavo in spremembe v postopku usmerjanja, ki so nastale na podlagi novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu pa smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med vzgojitelji na območju Mestne občine Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, nato pa jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji večinoma znajo prepoznati razvojna odstopanja otrok in da pri odkrivanju sodelujejo tudi s starši in svetovalno službo. Večina je seznanjena z vsebino poročila vrtca o otroku in zna pripraviti strokovno poročilo. V pripravo vključijo tudi svetovalnega delavca. Izkazalo se je, da tretjina anketiranih vzgojiteljev ni seznanjena z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in da ne pozna sprememb v postopkih usmerjanja, ki so nastale na podlagi tega zakona. Skoraj polovica jih je seznanjena s tem, da razvojne ambulante že delujejo in z njimi tudi že sodelujejo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, naloge vzgojitelja, zgodnja obravnava, odkrivanje otrok s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V magistrskem delu uvodoma opredelimo pojme, značilnosti, usmerjanje, programe in individualiziran program otrok z avtističnimi motnjami. Namen raziskovalnega dela je proučiti, kako se otroci z avtističnimi motnjami usmerjajo in prehajajo med različnimi programi vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kakšne težave oziroma ovire imajo in kako jim z izvajanjem individualiziranih programov pomagamo ovire premostiti. V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in uporabili metodi analize dokumentov ter polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Do rezultatov smo prišli s pregledom teoretičnih izhodišč ter študijem domače in tuje literature na področju otrok z avtističnimi motnjami. Proučili smo strokovna mnenja, individualizirane programe in evalvacije v obdobju dveh let za otroke, ki so v odločbi o usmeritvi opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami. Podrobneje smo analizirali strokovna mnenja, odločbe o usmeritvi in individualizirane programe štirih otrok. S pomočjo analize dokumentov smo prišli do sklepov, ki jih zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati, a smo dobili o njih potrditve tudi iz polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Ključnega pomena ob naraščajoči pojavnosti otrok z avtističnimi motnjami tudi v Sloveniji je, da obstaja kontinuum programov za njihovo vzgojo in izobraževanje v rednem in specializiranem javnem šolstvu ter da zakonodaja in podzakonski akti za področje vzgoje in izobraževanja urejajo ponovno usmerjanje po potrebi ter prehajanje med programi, z upoštevanjem doseganja ciljev v individualiziranem programu in standardov znanja v različnih programih.
Ključne besede: avtistične motnje, usmerjanje, enakovredni izobrazbeni standard, nižji izobrazbeni standard, individualizirani program, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,53 MB)