| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Škotska od reformacije do revolucije s posebnim ozirom na položaj žensk : magistrsko delo
Veronika Kos, 2022, magistrsko delo

Opis: Škotska zgodovina v primerjavi z angleško preteklostjo, ki je javnosti dokaj dobro poznana, praviloma ostaja v senci. Poglobitev v zgodovino Škotske (gel. Alba) razkrije, da je obravnava njene preteklosti vse prej kot enostavna in nezanimiva. Vsebina magistrskega dela se omejuje na Škotsko kraljestvo v burnem obdobju zgodnjega novega veka, natančneje na obdobje od pojava reformacije do t. i. slavne revolucije (angl. Glorious Revolution). Prostor takratne Škotske sta močno zaznamovala vladanje dveh mladoletnih vladarjev ter posledično dogajanje na področju notranje in zunanje politike. Prišlo je do pojava in uveljavitve novih verskih pogledov, do tesnejšega navezovanja na Angleško kraljestvo oz. podrejanja temu, čeprav je Škotska v predhodnih stoletjih seveda sooblikovala dogajanje in pomembno vplivala na razplet dogodkov na Britanskem otočju,do hitre menjave političnih sistemov itd. Vsi ti dogodki so sprožili vrsto konfliktov, posledice pa so pustili tudi na tedanji škotski družbi. Posebna pozornost je posvečena zlasti tematiki, ki je dolgo časa ostajala na obrobju znanstvenega raziskovanja, tj. položaj in vloga žensk na Škotskem v zgodnjem novem veku.
Ključne besede: zgodovina Škotske, dinastija Stuart, vojna treh kraljestev, položaj žensk, (proti)čarovniški procesi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Žiga Oman, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku s primerjalno analizo sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij, zlasti pravno antropoloških in pravno zgodovinskih, obravnava pravni običaj (krvnega) maščevanja na naših tleh. Te študije so maščevanje, imenovano tudi fajda, v predmodernih evropskih ter drugih družbah opredelile kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora, ki teži k ohranjanju družbenega reda ter miru. Običaj maščevanja je v družbi narekoval obstoječi kulturi časti primerno povračilo za prizadeto krivico, tudi z ritualno omejenim nasiljem, s čimer je običaj imel funkcijo reševanja sporov. Po običaju je morala biti krivica nujno obelodanjena, kar je skupnosti omogočilo posredovanje v sporu. Pri tem je skupnost oziroma njena oblast, tako politična kot sodna, težila k pomiritvi oziroma spravi med sprtima stranema in s tem k obnovi družbenega ravnotežja, tj. reda in miru, s čimer je običaj opravljal funkcijo družbenega nadzora. Raziskave običaja maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih virih in literaturi. Vendar razumevanje družbenih odnosov, ki jih izpričujejo, omogoča šele aplikacija primerjalne analize sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij maščevanja. Analiza je potrebna tudi zato, ker za slovenske dežele še ni bila opravljena nobena sistematična raziskava običaja maščevanja. V redkih in delnih obravnavah običaja se je slovensko zgodovinopisje do nedavno močno naslanjalo zlasti na že presežene starejše raziskave nemškega zgodovinopisja. Slednje je narekovalo, da se s primerjalno analizo sodobnih študij posebno pozornost v disertaciji posveti sodobnim raziskavam maščevanja ter preuči zgodovino običaja maščevanja v Svetem rimskem cesarstvu do 18. stoletja. Potreben je bil tudi pregled procesa uzakonitve običaja ter značilnosti njegove regulacije v postavljenem pravu v srednjem veku, še posebej pa analiza odnosa družbe in oblasti, tako političnih kot sodnih, do maščevanja po njegovi prepovedi v zgodnjem novem veku ter posledični delegitimaciji v družbi. Primerjalna analiza relevantnih sodobnih študij o običaju maščevanja v novem veku in zgodnjenovoveških virov iz slovenskih zgodovinskih dežel, je pokazala, da je maščevanje kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora na Slovenskem obstajalo tudi v zgodnjem novem veku pri vseh stanovih, od podložnikov do plemstva. Običaj je izpričan v virih gospoščine Bled in mesta Ptuj iz 17. stoletja ter v drugih virih iz Kranjske in Štajerske v 16. in 17. stoletju, deloma pa tudi v literaturi, čeprav primerov maščevanja ni primerno analizirala. Tudi obstoj maščevanja pri vseh stanovih v zgodnjem novem veku slovenske zgodovinske dežele umešča v širši evropski ter svetovni družbeni in pravni kontekst. Ker študije kažejo, da je običaj občečloveški, so ugotovitve glede maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku uporabne tudi za raziskave v družbah drugod po svetu in v različnih zgodovinskih obdobjih.
Ključne besede: maščevanje, fajda, pravni običaj, reševanje sporov, Kranjska, Štajerska, 16. stoletje, 17. stoletje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1453; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (34,60 MB)

3.
Evangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije in protireformacije v 16. in na začetku 17. stoletja, s poudarkom na času vrhunca in zatrtja tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1602
Žiga Oman, 2010, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu je v treh segmentih predstavljena stoletna zgodovina reformacije in protireformacije v mestu Maribor in njegovi bližnji podeželski okolici, od prve omembe tedaj nove vere ob vizitaciji leta 1528 do smrti zadnje znane evangeličanske osebe v mestu, leta 1637. Uvodoma je predstavljeno obdobje uveljavljanja nove veroizpovedi do sredine 16. stoletja ter njene prevlade med vodilnimi sloji mesta dve desetletji kasneje. Osrednji segment predstavlja obdobje vrhunca tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1600, ko je ta imela lasten cerkveno-šolski kompleks, s pokopališčem, molilnico in šolo, stoječim pri gradu Betnava, južno od Maribora. Naposled je v tretjem segmentu predstavljeno obdobje protireformacije, ki je prineslo fizično uničenje betnavskega kompleksa ter postopen propad skupnosti, kot tudi izginotje evangeličanov iz mesta in njegove bližnje okolice pred sredino 17. stoletja. Delo temelji zlasti na neobjavljenih virih, katerih glavnino predstavlja kar obširna korespondenca med nadzorništvom betnavske cerkve, mariborskimi evangeličani, deželo Štajersko ter deželnim knezom in njegovimi oblastmi. Ob predstavitvi in analizi zgodovinskega razvoja je naloga pričujočega dela tudi odprava nekaterih zmot, ki so, zlasti v slovenskem zgodovinopisju, doslej veljale kot dejstva.
Ključne besede: Maribor, Betnava, reformacija, protireformacija, zgodnji novi vek.
Objavljeno v DKUM: 10.02.2011; Ogledov: 3759; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici