| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Revija za geografijo
2006, revija

Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 773; Prenosov: 18
URL Povezava na datoteko; Gradivo je zbirka in zajema 231 gradivo!

2.
Socialna sestava uporabnikov mestnega avtobusnega prometa v Mariboru
Vladimir Drozg, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je prikazana socialna sestava potnikov na mestnem avtobusnem prometu v Mariboru. Podatki so zbrani z opazovanjem (27.078 oseb) ter anketiranjem 532 potnikov, pri katerih smo povpraševali po starosti, izobrazbo, materialnem položaju, ekonomskem statusu ter nekaterih potovalnih navadah. Ugotovljeno je, da lahko večino uporabnikov avtobusnega prevoza razvrstimo v tri socialne skupine: upokojene ženske, dijaki in študentje ter zaposlene ženske in moški srednjih let z nižjimi in srednjimi prejemki in srednješolsko izobrazbo (pripadniki srednjega sloja).
Ključne besede: socialna geografija, socialne skupine, mobilnost, javni avtobusni promet, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (286,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016
Dejvid Balek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja trende v spreminjanju rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016. Poudarek je predvsem na sondnih območjih Dolinsko, Krško- Brežiško polje in Ljubljansko barje. Analizirali smo rabo tal na proučevanih sondnih območjih ter v sedmih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo za obe obravnavani leti. Osredotočili smo se predvsem na neustrezne oblike rabe tal, ki se pojavljajo na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Ključne besede: poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, občine, Slovenija
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (923,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ekološki odtis Mestne občine Maribor
Patricija Tjukajev, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Varovanje okolja in ohranjanje narave sta danes nepogrešljivi temi, ko je govora o prihodnosti človeka na Zemlji. Sodobna družba se reševanja tega problema loteva z najrazličnejšimi raziskavami in ukrepi, s katerimi želi izboljšati ali vsaj ohraniti stanje okolja. Reševanja stanja okolja se lahko lotevamo na različnih nivojih, na podlagi različnih raziskav, od katerih je bolj popularna metoda ekološkega odtisa. Ta nam pokaže, koliko okoljskih virov imamo, v primerjavi s tem, koliko jih dejansko porabimo. V članku je predstavljen izračun ekološkega odtisa na primeru Mestne občine Maribor, ki do sedaj še ni bil narejen. V rezultatih so podani konkretni ukrepi, s katerimi bi v občini lahko zmanjšali pritiske na okolje, hkrati pa pri tem ne bi zapostavljali ekonomskih in socialnih interesov občine. Zaradi skromne metodologije zbiranja podatkov v Mestni občini Maribor so predstavljeni tudi vsi pomanjkljivi podatki, ki so nujni za izračun ekološkega odtisa, in bi utegnili občini koristiti v prihodnje, če bi se posluževali te metode.
Ključne besede: biokapaciteta, ekološki odtis, ekološki primanjkljaj, trajnostni razvoj, Mestna občina Maribor
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 263; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (310,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Geographical reflections of mine pollution in Bosnia and Herzegovina and Croatia
Snježana Musa, Željka Šiljković, Dario Šakić, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Numerous landmine fields cause an immense problem for the development of economy in rural areas of the Republic of Croatia and Bosnia and Herzegovina. Even twenty years after the Homeland War in Croatia, i.e. the same period after signing the Dayton Accord and war cessation in Bosnia and Herzegovina, huge areas are still contaminated with landmines. In Croatia are approximately 1.69 % of contaminated territory agricultural areas in the east part of country, forests and forestry land, i.e. pastures in highlands and the Mediterranean areas are most endangered. Bosnia and Herzegovina is one of the most landmine contaminated countries in the world. Severe landmine contamination in Bosnia and Herzegovina has been detected on pasture and forestry land, in the vicinity of the former war zone, in the central part of the country. Out of the total number of 1,366 landmine contaminated settlements in the Bosnia and Herzegovina territory, some 1,169 are rural communities.
Ključne besede: mines, minefields, rural communities, Croatia, Bosnia and Herzegovina
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 282; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (868,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tourism potentials of selected medieval fortresses in Bosnia and Herzegovina
Ranko Mirić, Nusret Drešković, Boris Avdić, Senada Nezirović, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The medieval heritage in the context of cultural and historical tourism in Bosnia and Herzegovina is often neglected, but the practice of other European countries shows that this segment of history can be exploited on a very high level. This is primarily related to large objects in the form of fortresses, which generally have a dominant position over the surrounding area. In Bosnia and Herzegovina there are a large number of such forts (over a hundred), which testify to the turbulent medieval past. The fact is also that a large number of such facilities are in an inadequate state, but there are also those who may or already have their tourist function. Within this paper, four examples of medieval forts in Bosnia and Herzegovina - two in the Bosna River valley and two in Northeast Bosnia, from the aspect of their tourism attractiveness and degree of valorization have been analyzed. The methodology in this paper is based on detailed empirical research conducted through very extensive field observation, with the application of combined qualitative and quantitative comparative method of tourism valorization. The particular method used in the paper was based on the application of GIS cartographic models for adequate spatial representation of the study objects.
Ključne besede: medieval fortresses, Vranduk, Doboj, Srebrenik, Zvornik, tourism valorization
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 329; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Staranje prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 266; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Naravnogeografski potenciali za kmetijstvo v pomurski statistični regiji in spremembe rabe tal v obdobju 2000 – 2017
Tomaž Koltai, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Vsebina dela obravnava analizo izbranih naravnogeografskih dejavnikov v pomurski statistični regiji, ki potrjuje veliko razpoložljivost ugodnih potencialov za kmetijstvo. Izbrani dejavniki so funkcijski nakloni, ekspozicije, pedološke enote in talno število, vključena pa je tudi analiza strateško pomembnih površin za pridelovanje in kmetijstvo. Trendi v izkoriščanju teh potencialov so prikazani z ugotovitvami sprememb rabe tal med letoma 2000 in 2017. Slednji prikazujejo proces ekstenzifikacije, kjer se zemljišča v zaraščanju, gozdovi in pozidane in sorodne površine širijo na račun krčenja obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov. Do neugodnih procesov spreminjanja rabe tal, ki jih vrednotimo z vidika ustreznega (ne)izkoriščanja potencialov za kmetijstvo, prihaja v veliki meri na površinah z najugodnejšimi razmerami za obdelovalne površine. Slednje odraža negativen trend, ki odstopa od državne paradigme doseganja prehranske samooskrbnosti.
Ključne besede: pomurska statistična regija, naravnogeografski potenciali za kmetijstvo, funkcijski nakloni, talno število, raba tal
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 333; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (669,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014
Uroš Rebernak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 466; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 288; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici