| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V SRBIJI
Klavdija Dvanajščak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Opredelili smo zakon, ki davčno osnovo v posamezni državi določa in jo oblikuje. Najprej smo pogledali in opisali posamezne določbe, slovenskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na davčno osnovo, oziroma, ki jo oblikujejo. Nato smo opisali in povzeli še posamezne določbe hrvaškega in srbskega zakona, ki določa davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb. Davčno osnovo smo opredelili, tako kot jo opredeljuje zakon, ki določa davčno osnovo v posamezni državi. Pojasnili smo tudi posamezne člene zakonov, ki vplivajo in oblikujejo davčno osnovo. Podali smo tudi mnenja in primere različnih avtorjev. Nenazadnje pa smo posamezne določbe vseh treh zakonov tudi kritično ovrednotili in podali naše mnenje. Najpomembnejši del naloge je torej primerjava vseh treh zakonov med seboj, v delu ki se nanaša na davčno osnovo, in naše podano mnenje o posameznih členih zakona. S tem, ko poznamo posamezne postavke v zakonu, ki vplivajo na davčno osnovo, lažje sprejemamo določene odločitve, kot je na primer v kateri primerjani državi poslovati. Vsak davčni zavezanec se sreča z določanjem davčne osnove, zato mora poznati zakonske določbe o tem kako jo oblikovati. Kaj je dovoljeno in kaj ne. Ločiti je potrebno kako se posamezne postavke pripoznajo in vrednotijo v skladu z računovodskimi standardi in med pripoznanjem teh postavk po davčni zakonodaji. Torej ugotavljamo ali se prihodki izkazujejo vsi med davčnimi prihodki ali so mogoče nekateri izvzeti iz davčne osnove po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Prav tako se ugotavlja ali so vsi odhodki ugotovljeni po računovodskih standardih tudi davčno priznani odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Ali pa niso davčno priznani in se morajo izvzeti iz davčne osnove, s tem pa se davčna osnova poveča. S poznavanjem zakonodaje lahko sprejemamo pravilne odločitve, katerih namen je davčna optimizacija.
Ključne besede: davčna osnova, davek od dohodka pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2413; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Davčni vidik `sale & leaseback´ transakcij
Rosana Dražnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan pravni, računovodski in davčni vidik lizing transakcij in v okviru tega podrobneje transakcij »sale & leaseback« kot posebne vrste transakcij, ki jo nekateri avtorji uvrščajo med vrste lizinga, drugi pa kot povsem posebno vrsto finančne transakcije. V uvodu je predstavljen termin lizing in podana je pravna problematika pri pogodbah o lizingu. Osrednji del naloge je analiza računovodskega in predvsem davčnega pogleda na lizing ter transakcije »sale & leaseback«. V davčnem delu je posebna pozornost namenjena vprašanju oziroma povezanosti med pravno in ekonomsko naravo transakcij ter dejavniki, ki pomembno vplivajo na davčno presojo tako v okviru normalnega razvoja transakcije kot še bolj poudarjeno v primeru predčasnih prenehanj pogodbenega razmerja. Ker se gospodarsko življenje odvija v globalnem mednarodnem okolju, Slovenija pa je kot članica EU še bolj ujeta v vse povezave v Uniji, je del naloge tudi predstavitev vpliva mednarodnega sklepanja poslov »sale & leaseback« in ovir, ki so jim poslovni subjekti pri tem izpostavljeni. Iz naloge in sklepnih ugotovitev je razvidno, da so lahko transakcije »sale & leaseback« tudi sredstvo za davčno optimiranje tako v okvirih mednarodnega kot nacionalnega okolja, poleg tega so poslovni subjekti pri njihovem sklepanju izpostavljeni mnogim pastem, ki lahko vodijo v dvojno obdavčitev. Razlike v nacionalnih zakonodajah tudi v državah članicah EU imajo pomemben vpliv na poslovanje in posledično lahko v nalogi ugotovimo, da enotni trg v EU ne more v celoti zaživeti tudi zaradi davčnih ovir. Izsledki naloge so lahko koristna teoretična podlaga poslovnim subjektom pri njihovih odločitvah o poslovanju na domačem trgu ali v mednarodnem okolju ter še posebej o tem, kako se izogniti pastem, ki jih lizinški posli in še posebej transakcije »sale & leaseback« prinašajo tako lizingojemalcem kot lizingodajalcem.
Ključne besede: finančni in poslovni lizing, prodaja s povratnim najemom (sale & leaseback), mednarodna obdavčitev, prenos pravice do razpolaganja in DDV, predčasno prenehanje pogodbe o lizingu.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2468; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2444; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1425; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (988,64 KB)

5.
PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEM
Evelina Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama. Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve. Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo.
Ključne besede: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2016; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Vpliv prestrukturiranja poslovanja na transferne cene in davčnopravna ureditev tega področja v izbranih državah
Urška Slevec, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Ključne besede: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1308; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
REVIDIRANJE NOTRANJIH KONTROL V NABAVNEM IN PROIZVODNEM CIKLU NA PRIMERU PROIZVODNEGA PODJETJA SIP D.D.
Maja Banovšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Podjetja se pri poslovanju iz dneva v dan srečujejo z različnimi tveganji. Če jih pravočasno odkrijejo in na pravilen način ukrepajo, se nekatere neprijetne situacije dajo preprečiti ali vsaj omiliti, nekaterim tveganjem pa se na žalost ne da izogniti. Poslovodstvo se vedno bolj zaveda, da bodo njihova podjetja dosegla racionalno zastavljene cilje samo, če bodo uspešno obvladovala ta tveganja. Le-te pa lahko obvladujejo z dobro razvitim notranjim kontrolnim sistemom. V domači in tuji strokovni literaturi najdemo ogromno definicij na temo notranjih kontrol. Vsem pa je skupno to, da notranje kontrole zagotavljajo zanesljivo računovodsko poročanje podjetja, uspešno in učinkovito poslovanje ter skladnost z ustreznimi zakoni in predpisi. Notranje kontrole so sestavni del upravljanja in vodenja podjetij. Zmanjšujejo tveganje podjetja pri zastavljanju svojih ciljev poslovanja. Vzpostavi, vzdržuje in razvija jih poslovodstvo, medtem ko notranji revizor z revidiranjem poslovnih področij daje poslovodstvu zagotovilo, da je njihov ustroj notranjih kontrol dober ali slab glede na postavljene poslovne cilje in naloge podjetja. Kljub vsemu pa se je potrebno zavedati, da kontrolne dejavnosti dajejo le razumno zagotovilo in da noben ustroj notranjih kontrol ne odpravi ali onemogoči vseh tveganj v podjetju. Notranje kontrole so celosten proces, ki je sestavljen iz 5-ih medsebojno povezanih sestavin in sicer iz kontrolnega okolja, analize tveganj, kontrolnih aktivnosti, informiranja in komuniciranja ter nadziranja. Pri revidiranju notranjega kontrolnega sistema gre za sistematično presojanje vzpostavitve in delovanja ustreznih notranjih kontrolnih aktivnosti. V magistrski nalogi se omejujemo na kontrolne postopke, povezane z nabavno in proizvodno funkcijo. V praktičnem delu naloge se osredotočamo na proces nabave materiala od zaznave potreb po materialu, izbire dobavitelja, oddaje naročila in končamo s prejemom materiala v skladišče podjetja. Pri proizvodni funkciji se poglobimo na razpis proizvodnega plana, izdajo materiala iz vhodnega skladišča v proizvodno linijo, obdelavo polizdelkov skozi posamezne proizvodne faze ter na predajo končnih izdelkov v skladišče gotovih izdelkov. Revidiranje notranjih kontrol prikažemo na primeru podjetja Sip d.d., ki je specializiran proizvajalec kmetijske mehanizacije za košnjo trave, pripravo in spravilo sena, in ima za sabo že šestdesetletno tradicijo delovanja. S samo izvedbo notranje revizije podjetja Sip d.d. ocenjujemo, da sistem notranjih kontrol na področju nabave materiala in proizvodnje ni v celoti ustrezen, da se dosežejo zastavljeni cilji omenjenih področij. Posledica tveganj pa bi lahko podjetje pripeljalo do upada konkurenčnosti, namesto želenega dviga dodane vrednosti k njegovemu upadanju, zmanjševanju produktivnosti in neuspešni stroškovni optimizaciji.
Ključne besede: notranje kontrole, tveganja, doseganje ciljev organizacije, revidiranje notranjih računovodskih kontrol, nabava materiala, proizvodnja
Objavljeno v DKUM: 10.09.2015; Ogledov: 2395; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
9.
ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJI
Tatjana Valek, 2013, magistrsko delo

Opis: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje. Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke. Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve. Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja. Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj. Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države. Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Objavljeno v DKUM: 08.07.2015; Ogledov: 1754; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
REVIZORJEVI POSTOPKI PREVERJANJA DELOVANJA NOTRANJIH RAČUNOVODSKIH KONTROL V DRUŽBI X
Boštjan Bohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Notranje računovodske kontrole so načrtno in sistematično vgrajeni postopki in metode, ki zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov, omogočajo varovanje premoženja, preprečujejo in odkrivajo napake v delovanju podjetja ter zagotavljajo spoštovanje zakonov in načel, sprejetih v splošnih aktih podjetja. Notranje računovodske kontrole tudi zagotavljajo delovanje računovodskega sistema, kateri zagotavlja podatke in informacije za izdelavo računovodskih izkazov, za katere je odgovorno poslovodstvo. Notranje računovodske kontrole lahko delujejo le v urejenem okolju. S sistemom notranjih računovodskih kontrol želimo preprečiti in odpraviti napake in prevare. Revizor se mora najprej temeljito seznaniti s kakovostjo notranjih računovodskih kontrol, saj je od njih odvisna zanesljivost računovodskih izkazov in poslovnih poročil. To stori s pomočjo preučevanja delovnih procesov in dokumentacije. Tako poizveduje o sistemu notranjih računovodskih kontrol s vprašalniki, opisi potekov procesov in dokumentacije ter z razgovori. Pri preverjanju notranjih računovodskih kontrol bo revizor s pomočjo poteka dokumentov spoznal, če so prejete informacije o delovanju sistema pravilne in popolne. V primeru, da pride do pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju notranjih računovodskih kontrol, mora revizor seznaniti poslovodstvo in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Na podlagi ugotovitev o zanesljivosti in ustreznosti delovanja notranjih računovodskih kontrol revizor poroča poslovodstvu o kakovosti notranjih računovodskih kontrol in določi vrsto, obseg in čas postopkov za preverjanje podatkov v računovodskih izkazih. Če revizor ugotovi, da so notranje računovodske kontrole zanesljive in ustrezne, preverja le manjšo količino podatkov. V primeru ugotovitve, da so notranje računovodske kontrole nepopolne pa obseg preverjanja podatkov v računovodskih izkazih poveča.
Ključne besede: notranje računovodske kontrole, sistem notranjih računovodskih kontrol, revidiranje notranjih računovodskih kontrol, revizor, revizorjevi postopki, MSR 315.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2141; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

Iskanje izvedeno v 18.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici