| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
The Digital Pig: Automatic Systems for Behavior Detection in Weaned Pigs
Anja Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: In this bachelor's thesis, we used machine learning techniques to detect pigs in group pens, which would help to improve the welfare and comfort of pigs. Mask-RCNN was used for object segmentation. The implementation was based on Resnet101. The goal was to achieve the highest possible precision in detection of the pig's body, head, and tail. We predicted that the accuracy will be the highest for body detection and lower for head and tail detection. We also concluded that the difference in precision and recall will be less than 10% between hand-labeled bounding boxes and the predicted bounding boxes from our model. As predicted, body detection represented the highest results, as the accuracy of head and tail detection was lower. The difference between precision and recall was 10% for body detection and higher than 10% for head and tail detection. Precision of the body detection was 96%, as the whole body is easier to detect. The head detection precision score was 66%. Tail detection precision was 77%, which is a large difference compared to the percentage of head detection. The use of machine learning in livestock farming could be a potentially useful tool for detecting welfare in pigs, as it would reduce the frequency of aggressive behaviors and the number of injuries. In the future, we want to refine our model to achieve higher precision for head and tail detection. Once the algorithm has clearly detected all the pigs in the image, we will try to refine the model to detect different forms of behavior. This technology would help us to evaluate welfare, which would be improved if necessary.
Ključne besede: pig, pig annotation, behavior, welfare, machine learning
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Vpliv lokacije napajalnikov na obnašanje pitancev na uriniranje, blatenje in ležanje v poletnem obdobju
Tadeja Leskovar, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bilo raziskati vpliv lokacije napajalnika (znotraj boksa (NOT, n=2), v izpustu boksa (ZUN, n=2), in kombinacije (KOMBO, znotraj (n=1) in izpustu (n=1)) na ležanje in izločanje pri prašičih v zadnji fazi pitanja (visoka gostota naselitve) v poletnem obdobju. Bokse smo razdelili v 5 območij, v notranje (6) in v 4 zunanja namenjena za izločanje (7, 8, 9, 10). Kot prvo smo želeli ugotoviti, ali bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh kot skupina NOT in KOMBO, in drugo, ali bo skupina ZUN v zunanjem območju več izločala, in ležala v posredni bližini napajalnika (območja 8, 9, 10) kot skupina NOT in KOMBO. Poleg tega smo kvantificirali spremembe v zgoraj omenjenih obnašanjih čez dan. V ZUN skupini so v območju 6 statistično manj urinirali (P = 0,002) in blatili (P = 0,016) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Skupina ZUN je opravila statistično značilno več uriniranj v območjih 9 (P < 0,001) in 10 (P < 0,001). Blatenje je bilo pogosteje opravljeno v območju 10 (P = 0,006) v skupini ZUN v primerjavi s skupino NOT. V skupini ZUN je bilo statistično značilno več ležanj v območju 7 (P = 0,009), 8 (P = 0,049) in 10 (P = 0,002) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Zaključimo lahko, da pri višjih temperaturah in višji gostoti naselitve, bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh in bo predvsem opravila več izločanj v zunanjem območju 9, 10, medtem kot ležanje v območje 7, 8, 10.
Ključne besede: prašič, napajalniki, uriniranje, blatenje, ležanje
Objavljeno: 23.06.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (490,26 KB)

3.
Comparison of longevity and production traits of Holstein and Simmental cows of different origin in Slovenia
Marjan Janžekovič, Marko Ocepek, Tadej Virk, Dejan Škorjanc, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this research was to establish whether there are differences in the longevity and production characteristics within the studied breeds of cows of different origin. Holstein cows of Slovenian (461) and foreign (356) origin and Simmental cows of Slovenian (261) and foreign (43) origin were studied. Only culled animals that previously had between 1 and 9 lactations were included. The analyzed properties consisted of characteristics related to the longevity and lifetime productivity. Compared with Slovenian cows, imported Holstein cows had a significantly longer calving interval (1210±31 days, 1337±39 days, P=0.008), a longer dry period (172±6 days, 192±7 days, P=0.022), and a significantly lower daily milk yield (23.0±0.2 kg, 22.0±0.3 kg, P=0.002). Significant differences between Simmental cows of Slovenian and foreign origin were observed in functional productivity (1317±52 days, 1808±186 days, P=0.006), longevity (2175±53 days, 2701±145 days, P=0.004), and duration of lifetime lactation (990±38 days, 1265±137 days, P=0.037).
Ključne besede: cows, Holstein breed, Simmental breed, production properties, longevity
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (269,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
7.
8.
Uporaba podtlačnega sistema za uravnavanje klime v vzrejališču
Matej Osterc, 2013, diplomsko delo

Opis: Na prašičerejski kmetiji Osterc (Vučja vas) smo ugotavljali vpliv podtlačnega prezračevalnega sistema UNITHERM 6.3E na kakovost zraka v vzrejališču, kjer so bili vhlevljeni tekači starosti od 5 do 12 tednov. V poskusu smo pri različnih hitrostih ventilatorja (0,18; 0,27; 0,34 in 0,47 ms-1) merili podatke o količini plinov (O2, CO2, NH3 in H2S) na 24 različnih mestih v prostoru s površino 35,96 m2 in volumnom 86 m3, da bi ugotovili, ali vsebnost plinov ustreza zakonskim predpisom. Merilna mesta so bila na višini 5 in 66 cm od tal v sedmih boksih in na hodniku. Ugotovili smo, da so pri tleh in v kotih vzrejališča najslabši mikroklimatski pogoji. Izmerjene vsebnosti NH3 (4,12 ± 1,5 ppm) in CO2 (851,03 ± 121,2 ppm) so bile največje pri najnižji hitrosti ventilatorja (0,18 ms-1). Večji hitrosti (0,34 in 0,47 ms-1) sta omogočili, da smo s podtlakom dovedli dovolj svežega zraka. Ugotovili smo, da je v opazovanem hlevu za zadostno kroženje zraka en podtlačni ventilator premalo. Dva ventilatorja bi bila idealna rešitev, saj bi lahko delovala pri nižjih hitrostih in hkrati porabila manj električne energije. Na ta način bi bilo omogočeno enakomerno zračenje in boljša sestava zraka v vseh delih vzrejališča, kar bi zagotavljalo pujskom v obdobju predpitanja enake življenjske pogoje. Hkrati bi pa se povečala možnost večjega izkoristka krme in posledično prirast živali.
Ključne besede: hlev, ventilator, pujski, sestava plinov, amonijak
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1216; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Vpliv sezone na rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev
Tadej Rojs, 2013, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev (n=240), ki smo jih razdelili v poletno (POL) in zimsko (ZIM) skupino. V POL skupini je bila povprečna temperatura (T) 26,4 °C, medtem ko je bila v ZIM skupini 20,1 °C in je variirala med 7,0 °C in 32,2 °C. Vsi pujski so bili pripeljani iz farme Pristava pri povprečni starosti 70 dni in 26 kg. V času poskusa smo merili mikroklimatske pogoje v hlevih, beležili dnevno porabo krme (na skupino), spremljali rast in merili debelino hrbtne slanine (DHS) (pri starosti 71, 146 in 180 dni). Prašiči so bili nato pri starosti 181 dni zaklani v klavnici po standardnem postopku. V ZIM skupini smo izmerili višje vrednosti CO2 in nižjo koncentracijo O2 v primerjavi z POL skupino. Prašiči POL skupine so imeli skozi vsa obdobja pitanja slabšo konzumacijo krme v primerjavi z ZIM skupino. Zaradi slabše konzumacije v celotnem obdobju pitanja so imeli prašiči POL skupine nižji dnevni prirast, kar se je odrazilo v nižji živi masi ob zakolu in nižji masi klavnega trupa. Naši rezultati kažejo, da so nizke T in s tem povečana konzumacija vplivali na značilno poslabšanje konverzije (P=0,000) v ZIM skupini. Prav tako pa smo pri prašičih ZIM skupine ob zakolu zaznali višjo maso toplih polovic (MTP) in nižji odstotek mesnatosti (M).
Ključne besede: prašiči, sezona, prirast, pitovne lastnosti, klavne lastnosti, plini
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1243; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (761,01 KB)

10.
Primerjava dobrega počutja svinj in proizvodnih parametrov v prosti reji v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj v celotnem obdobju laktacije
Matejka Tibaut Otto, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali počutje svinj in proizvodne parametre v obdobju laktacije, v sistemu vkleščanja svinj in v prosti reji, v kateri naj bi svinja imela na razpolago več prostora za izražanje specifičnih oblik obnašanja. Poskus s sistemom vkleščanja svinj se je odvijal v raziskovalno-pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, medtem ko je bila raziskava v prosti reji opravljena na Norway University of Life Science. V času poskusa smo spremljali obnašanje šestih svinj 12 ur pred in 12 ur po prasitvi. V tem obdobju smo spremljali celoten čas, namenjen počitku, ležanju, stoji, gibanju, dodatno pa smo v prosti reji spremljali še možnost izgradnje gnezda. Do konca laktacije smo spremljali še sesnost, in sicer trajanje, število sesanj, vzroke prekinitve itd. V obdobju pred prasitvijo smo ugotovili, da so svinje v prosti reji za 31 % časa bolj aktivne v primerjavi s svinjami v sistemu vkleščanja. Dodatno so v prosti reji svinje 8 ur pred prasitvijo začele s pripravo gnezda, in sicer s prenašanjem slame iz nosilca, z ritjem po tleh in z nabiranjem materiala z zamahovanjem s taco. Po prasitvi so bile svinje ne glede na prasitveni boks večino časa (90 %) na razpolago pujskom. Kljub temu smo v prosti reji beležili za 41 % nižjo frekvenco sesanj v tem obdobju. To je verjetno posledica možnosti popolnega umika svinj v tem sistemu. Dodatno smo ugotovili, da so v prosti reji od 4. dne laktacije opaženi daljši intervali sesanja (5 minut) v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj (3 minute). Prekinitve sesanj pa največkrat vzpodbudi svinja tako, da se uleže na bok ali seske. V vkleščeni reji je bilo bistveno več prekinitev na način, da se je svinja usedla, kar nakazuje negativen vpliv te reje.
Ključne besede: obnašanje, sistem reje, gradnja gnezda, sesanje, dobro počutje
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1502; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (957,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici