1. |
2. Pomen nujne endoskopije zgornjih prebavil pri odstranjevanju tujkov - rezultati obdobja 1994-2008Pavel Skok, Andreja Ocepek, 2008, original scientific article Abstract: Purpose: Foreign bodies in the upper gastrointestinal tract (GIT) rarely cause urgent problems in gastroenterology. The purpose of the study was to assess the percentage of patients in whom urgent endoscopic investigation revealed true foreign bodies in the upper GIT and to evaluate the success of emergency endoscopic procedures. Methods: The study includes patients in whom urgent endoscopic investigations of the upper GIT were performed in the period 1 January 1994 to 1 May 2008. Results: 8552 patients were investigated,average age 60,6 years (SD +/- 17,1 years, range 1 - 106 years), with 3276 (38 %) females and 5276 males (62 %). In 69 patients (0,8 %), "true" foreign bodies were detected in the esophagus or stomach. In these patients a total of 90 endoscopic investigations were performed: in 65/69 patients (94,2 %) the foreign bodies were removed endoscopically; in 4 (5,8 %) cases the endoscopic procedures were unsuccessful. Among the foreign bodiesremoved were a variety metal or plastic objects, such as coins, keys, screws, hooks, batteries, razor blades, needles, lighters, buttons and parts of kitchen, toilet or writting utensils. In patients with successful endoscopic removal of the objects, no significant complications were noted. In 4 patients (4/69, 5,8 %) mild hemorrhages from the region of the esophagogastric junction were observed. Conclusion: Endoscopic technologies allow successful removal of a variety of types of foreign bodies from the upper GIT.
Keywords: tujki, zgornja prebavna cev, endoskopija, odstranitev, zapleti
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 156; Downloads: 2
 Full text (144,82 KB)
This document is also a collection of 1 document! |
3. ZAPLETI V POVEZAVI S PERKUTANO ENDOSKOPSKO GASTROSTOMOTadej Ademović, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: V zadnjih letih se je povečalo število bolnikov s potrebo po hranjenju po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). V praksi se je izkazalo, da se bolnikom po vstavitvi PEG izboljša zdravstveno stanje. Svojcem in zdravstvenemu osebju pa je olajšano hranjenje in negovanje. Pri teh bolnikih gre za težje oblike bolezni, zato se pa pojavljajo tudi zapleti v povezavi s PEG. Določene zaplete lahko s pravilnim negovanjem in strokovnim znanjem preprečimo.
Metode: Raziskovali smo s pomočjo kvantitativne metodologije dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dokumentacijo stotih bolnikov iz arhiva Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo UKC Maribor (od leta 2004 do 2014). Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010, katerih rezultate smo pokazali v obliki grafov.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, de je med stotimi analiziranimi dokumenti bolnikov z vstavljeno PEG prišlo do zgodnji zapletov pri osmih bolnikih. Zamenjavo PEG je potrebovalo manj kot tretjina bolnikov. Pri več kot polovici bolnikov, ki so potrebovali menjavo PEG je bila izvedena po enem letu. V manj kot polovici bolnikov pa je menjava PEG bila izvedena pred enim letom. Najpogostejši vzrok za menjavo je bil obraba materiala. Drugi najpogostejši vzrok, menjave PEG pa je bil nenameren izpad sonde.
Sklep: V naši raziskavi smo ugotovili, da je zgodnjih zapletov pri vstavitvi PEG malo. Več zapletov se pojavi kasneje po vstavitvi PEG, katere pa bi morda s strokovnim znanjem, pravilnim negovanjem, usposobljenim kadrom, izobraževanjem in zdravstveno vzgojo svojcev lahko preprečili.
Keywords: Perkutana endoskopska gastrostoma, aktivnosti medicinske sestre, zapleti, enteralna prehrana.
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2387; Downloads: 231
Full text (1015,65 KB) |
4. Tujki v zgornji prebavni cevi in nujni endoskopski posegi - pregled desetletnega obdobjaPavel Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, Milan Pocajt, 2005, original scientific article Abstract: Izhodišča. Tujki v zgornji prebavni cevi le redko povzročajo nujna stanja v gastroenterologiji. V prebavno cev zaidejo običajno ob hranjenju ali po pomoti. Nekatere skupine oseb, kaznjenci in psihiatrični bolniki, jih zaužijejo tudi namenoma. Avtorji so želeli ugotoviti delež bolnikov, pri katerih smo ob nujni endoskopski preiskavi ugotovili prave tujke v zgornji prebavni cevi, oceniti uspešnost endoskopskih posegov ter morebitne zaplete. Preiskovanci in metode. Raziskava zajema bolnike, pri katerih smo v desetletnem obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornjih prebavil. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov, povprečne starosti 59,3 leta, SD +/- 17,2, v razponu od 1-106 let, 2452 žensk in 3964 moških. Pri 51 bolnikih, 0,8% vseh preiskovancev, smo ugotovili tujke v požiralniku ali želodcu. Skupaj smo opravili 65 endoskopskih posegov, v 94% smo tujke endoskopsko odstranili (48/51 bolnikov), pri treh pa endoskopski posegi niso bili uspešni. Med tujki smo odstranili najrazličnejše kovinske in plastične predmete: kovance, ključe, vijake, kljuke, baterije, britvice, igle, dele kuhinjskega, toaletnega ali pisalnega pribora, vžigalnike, gumbe, igrače, zobno ščetko, pa tudi zagozdene kosti. Pri bolnikih, ki so imeli uspešno endoskopsko odstranitev, nismo opazovali pomembnejših zapletov, le pri 3 bolnikih (3/48, 6,3%) smo opazovali blažje krvavitve iz predela ezofagogastrične stičnice. Zaključki. Tehnološki razvoj endoskopskih instrumentov je omogočil različne interventne posege. Metoda se je potrdila kot učinkovita pri odstranjevanju tujkov v zgornji prebavni cevi. Na uspeh posega vplivajo različni dejavniki, med pomembnejšimi so ustreznost opreme, izkušenost in potrpežljivost preiskovalca in endoskopske sestre ter seznanjenost in sodelovanje bolnika.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1292; Downloads: 26
 Link to full text |
5. Kronične vnetne črevesne bolezni in rak debelega črevesa in dankeAndreja Ocepek, Pavel Skok, 2006, review article Abstract: Izhodišča. Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Incidenca te vrste raka v razvitih deželah pa tudi v Sloveniji še vedno narašča. Znane so ogrožene skupine ljudi, ki pogosteje ali vedno zbolijo za to boleznijo. Mednje sodijo tudi bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo, ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo. Tveganje za raka je največje v skupini bolnikov z razširjenimi vnetnimi spremembami po sluznici debelega črevesa, poveča se po 8 do 10 letih bolezni ter s trajanjem bolezni narašča. Prekancerozna sprememba ni adenom kot pri drugih oblikah raka debelega črevesa in danke, temveč displastična, kronično vnetno spremenjena sluznica. Zaključki. Zelo verjetno je vloga genetskih dejavnikov pri razvoju raka v poteku kroničnih vnetnih črevesnih bolezni drugačna in spremenjena. Bolniki, ki imajo ob ugotovitvi raka že simptome bolezni, imajo slabšo napoved izida, zato je cilj preventivnih programov odkrivanje zgodnjih prekanceroznih sprememb. Uveljavljene presejalne metode temeljijo na sorazmerno pogostih in tako za bolnika kot preiskovalca obremenjujočih endoskopskih preiskavah, tudi koloskopijah. Določanje specifičnih označevalcev ali mutacij kandidatnih genov ter na podlagi genotipizacije oblikovana ocena tveganja za raka debelega črevesa in danke bi omogočile načrtovanje diagnostičnih postopkov pri najbolj ogroženih, olajšala napoved poteka in sledenje bolezni ter odločanje o najprimernejšem zdravljenju.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1941; Downloads: 53
Link to full text |
6. Sindrom kratkega črevesa kot zaplet Crohnove bolezniAndreja Ocepek, Pavel Skok, 2006, review article Abstract: Pri delu bolnikov s Crohnovo boleznijo se zaradi zožitev prebavne cevi, ki se razvijejo ob napredovanju bolezni, potrebni operacijski resekcijski posegi. S predstavitvijo bolnice s Crohnovo boleznijo, pri kateri se je po več operacijah zaradi ponavljajočih se nenadnih zapor tankega črevesa razvil sindrom kratkega črevesa, želimo opozoriti na možen zaplet takšnega zdravljenja. Za sindrom kratkega črevesa so značilni huda driska, znaki malabsorpcije, hipovolemije in izsušitve, elektrolitsko in presnovno neravnovesje, podhranjenost ter pomanjkanje nekaterih vitaminov. Simptomi in znaki se pojavijo, kadar je preostali del tankega črevesa krajši od 200 cm. V prispevku opisujemo vzroke za nastanek in patofiziološke mehanizme sindroma kratkega črevesa ter sodoben pristop k zdravljenju teh bolnikov.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1932; Downloads: 96
Link to full text |
7. Krvavitve iz prebavne cevi - nekatere epidemiološke značilnosti bolnikov v obdobju 1994-2003Pavel Skok, Marija Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, 2006, original scientific article Abstract: Izhodišča. Krvavitev iz prebavne cevi je čest medicinski problem in pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti. V prospektivni raziskavi ugotoviti vzroke krvavitev iz prebavne cevi in umrljivost teh bolnikov v desetletnem obdobju v Splošni bolnišnici Maribor. Bolniki in metode. Pri bolnikih, vključenih v raziskavo, smo v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornje prebavne cevi in druge diagnostične postopke za opredelitev vzroka krvavitve iz prebavne cevi. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov: 2452 žensk (38,2 %) in 3964 moških (61,8 %), povprečne starosti 59,3 leta, v razponu od 1-106 let, SD 17,2 leta. Pri 2142 bolnikih (33,4 %) smo ob nujni endoskopski preiskavi zgornje prebavne cevi ugotovili sledove sveže ali pretekle krvavitve. Različne oblike endoskopske hemostaze smo izvršili pri 1486 bolnikih (23,2 %). Zapleti peptične razjede so bili vzrok krvavitve pri 36,4 % preiskovancih. Med pogostimi vzroki so bile tudi vnetne, hemoragičnoerozivne spremembe sluznice zgornjih prebavil (16,6 %), refluksna bolezen požiralnika (11,2 %) in raztrgane varice požiralnika (10,7 %). Med redkejšimi vzroki kravitev iz zgornje prebavne cevi so bili različni tumorji (3,8 %), sindrom Mallory-Weiss (2,9 %), polipaste spremembe (1,4 %) in razjeda Dieulafoy (1,3 %). Pri 13,7 % bolnikov smo vzrok krvavitve ugotovili v debelem črevesu, pri 0,4 % pa v tankem črevesu. Več kot polovica naših bolnikov (53,4 %) je bila starejših od 60 let, 11,4 % pa starejših od 80 let. Skupna smrtnost naših bolnikov je bila 9,9 %, večina med njimi (8,5 %) je bila starejša od 60 let s pridruženimi boleznimi in zapleti med zdravljenjem. Zaključki. V predstavljenem obdobju so bili zapleti peptične razjede najpogostejši vzrok krvavitev iz prebavne cevi. Krvavitve iz prebavil so pogoste pri starejših bolnikih s pridruženimi boleznimi, ki neugodno vplivajo na uspešnost zdravljenja in povečajo smrtnost teh bolnikov.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1302; Downloads: 35
Link to full text |
