| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
100 LET ŠOLSTVA NA LIPOGLAVU
Marinka Žitnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj šolstva v Sloveniji je odraz spreminjanja družbeno-političnih razmer kot del slovenske kulture in nacionalne zgodovine. Diplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled razvoja javnega šolstva v Sloveniji in primerjalno zadnjih sto let na Lipoglavu. Delo je razdeljeno na tri večje sklope. V prvem sem predstavila naravne, geografske in kulturnozgodovinske znamenitosti Lipoglava in njegove okolice, v drugem sem se osredotočila na zgodovinski razvoj šolstva širše in v tretjem na vpliv le-tega na stoletni razvoj šolstva na Lipoglavu. Za vsako obdobje so opisane temeljne značilnosti razvoja šolstva v Sloveniji in neizogiben vpliv na razvoj šolstva na Lipoglavu. Razvoj šolstva je močno krojil gospodarski razvoj kraja. Vse spremembe v kraju (gradnje ceste, vodovoda, obnove vasi, uveljavljanje podjetnikov, priseljevanje, dnevna migracija delavcev v bližnje mesto za zaslužkom), so vplivale, da se je Lipoglav z okolico iz agrarnega podeželja začel spreminjati v ljubljansko predmestje. S teoretično analizo virov in literature, obogatenih z elementi kvalitetne raziskave, s številnimi intervjuji nekdanjih učiteljev in učiteljic na Lipoglavu, je dokazan vpliv gospodarstva na razvoj šolstva na Lipoglavu, katerega začetek sega v daljno leto 1865 in kasneje na gradnjo šolskega objekta pred NOB, obnovo po njej in ponovno novo gradnjo pred leti. Skozi historično paradigmo je prikazana tudi feminizacija učiteljskega poklica na Lipoglavu, ki se je še pred desetletji zaradi slabe infrastrukture, z mestnim jedrom nahajal v geografsko odmaknjenem področju. Rahlo upadanje števila šoloobveznih otrok in dnevna migracija le-teh, sta nas prisilila v uvedbo oddelka podaljšanega bivanja, gradnjo nove šole in vrtca ter s tem pokritje delne starševske skrbi za kvalitetnejše preživljanje prostega časa, ko otrok ni v šoli – pri pouku. Naša izkazana skrb že za najmlajše se odraža v polno zasedenem vrtcu in posledično čez leto ali dve tudi v šoli. V vsej zgodovini šolstva na Lipoglavu so domačini dokazali, da jim za šolo ni vseeno in da se bodo za njen obstoj skupaj z menoj, ki sem del njih, zavzemali tudi v bodoče ter ohranili svoje izobraževalno, kulturno, vzgojno, športno in rekreacijsko središče v kraju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje razvoj osnovnega šolstva feminizacija učiteljskega poklica Lipoglav z okolico
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2416; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (22,09 MB)

2.
CISTERCIJANI IN NASTANEK CISTERC NA SLOVENSKEM
Vanja Požegar, 2009, diplomsko delo

Opis: Cistercijanski začetki so povezani z meniško reformo v 11. in 12. stoletju. Slednje se je zavzemalo za to, da bi Benediktovo pravilo ponovno postalo temeljno vodilo v meniških skupnostih, brez razlag in navad, ki so se utrdile v benediktinskih opatijah. Štefan Harding, Robert iz Molesma ter Alberih so ustanovitelji omenjenega reda, med katere prištevamo tudi Bernarda iz Clairvauxa. Prav Bernard je kriv za to, da se je red začel neustavljivo širiti in osvajati srce cerkvenih in posvetnih ljudi. Poudarjal je strogo meniško življenje, po vzgledu Pravila sv. Benedikta, in preprostost. V Reguli so bili zapisani vsi napotki, ki so jih menihi potrebovali za redovno življenje; od organizacije samostana, deljenje vlog, prehrane, obleke, spanja in nenazadnje do pokore in spreobrnjenja v primeri neupoštevanja »zlatih pravil«. Samo dobrih sedemintrideset let po ustanovitvi prvega cistercijanskega samostana v Franciji, je omenjeni red stopil tudi na naša tla, kar je bilo za naš prostor v tistem času razmeroma hitro. K temu je vsekakor botrovalo to, da so posamezniki, ki so študirali v Parizu, bili neposredno povezani z ustanavljanjem cisterc v slovenskem prostoru. Francija je bila zibelka in dežela cistercijanskih samostanov. Plemstvo je bilo tisto, ki je na svojem ozemlju postavljajo samostane kot »dopolnilo« k svojim gradovom in utrjevanju plemičeve moči na eni strani, na drugi pa za svoj in družinski dušni blagor. Vzroki za ustanavljanje samostanov so zelo podobni, vendar se od primera do primera tudi razlikujejo. Zanimive so povezave, ki so določene ustanovitelje božjih hiš pripeljale do tega, da so se odločili prav za ustanovitev cistercijanskega samostana. Na naših tleh so bili ustanovljeni trije cistercijanski samostani; v Stični, v Vetrinju in v Kostanjevici. Tudi z njihovo ustanovitvijo so povezane plemiške rodbine in osebnosti. Z ustanovitvijo stiškega samostana so povezani grofje Višnjegorski in oglejski patriarh Peregrin. Vetrinjski samostan so ustanovili Spanheimi, k čemur je pripomoglo to, da so nekateri člani te družine študirali v Franciji. Ker se je ustanavljanje cistercijanskih samostanov pokazala kot dobra preverjena praksa, so Spanheimi slednjega postavili tudi v Kostanjevici. Na daleč so si vsi samostani med seboj podobni, v kolikor pa pogledamo malo bližje, pa je jasno, da je vsak zase unikaten. Edini, ki še danes »diha« na slovenskih tleh je cistercijanski samostan v Stični.
Ključne besede: cistercijani, cisterca, Stična, Vetrinj, Kostanjevica, Spanheimi, oglejski patriarh Peregrin I., Višnjegorski
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 3717; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (6,20 MB)

3.
ZEMLJIŠKA POSEST SPODNJI PODLEHNIK V 17. STOL. V LUČI POGODBE MED MOSCONI IN SAUERJI
Doroteja Lozinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana zgodovina Podlehnika od prve omembe kraja do začetka 18. stoletja. Najpomembnejši del naloge predstavlja Urbar gospostva Turnišče 1650—1792. Iz transkripcije vira je razvidna kupoprodajna pogodba med prodajalko Ano Barbaro Moscon in kupcem Georgom Friderikom Sauerjem. Vir poda sliko življenja podložnikov v določenih vaseh. Tako se seznanimo s priimki podložnikov, njihovimi dajatvami zemljiškemu gospodu in tudi z imeni krajev, ki jih danes preprosto več ne najdemo, saj so ti kraji izginili ali pa so spremenili ime. Slika ni popolna zaradi razdrobljenosti zemljiških posestev med več zemljiških gospodov. V diplomskem delu so podani tudi podatki o zemljiških posestnikih, ki so imeli to zemljo v svojih rokah. Predstavljen je tudi srednjeveški urbar, cerkvena organizacija, splošni podatki o vdoru Turkov, razhajanju kuge in o čarovniških procesih na tem področju.
Ključne besede: Podlehnik, Spodnji Podlehnik, zgodovina, urbar, kupoprodajna pogodba, zemljiški posestniki.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2118; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

4.
RAZVOJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA V HOČAH
Janja Fideršek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila zgodovino in razvoj šolstva v Hočah in opisala začetke nastajanja osnovnega šolstva na Slovenskem skozi posamezna obdobja. Zgodovino kraja sem predstavila z geografskim pregledom in zgodovinskim pregledom. Zgodovinski pregled obsega kraj v pradavnih časih, čas prve in druge svetovne vojne ter čas med obema vojnama. Prikazala sem tudi dve krajevni znamenitosti, grad Hompoš in cerkev Sv. Jurija. Prvi pisni dokument o organiziranosti poučevanja v Hočah je iz leta 1641. Letnica 1750 prikazuje začetek rednega šolanja v Hočah. Poučevanje je bilo organizirano v skupini oziroma v enem razredu. Leta 1875 je bila šola razširjena na trirazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora so začeli razmišljati o povečanju prostora za učence. Po dolgem času je prišlo do gradnje nove šolske stavbe v letu 1895. V tej stavbi so bili trije razredi, stanovanje za šolskega upravitelja, enega učitelja in kabinet za učila. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Osnovna šola je bila osemletna do leta 2000, ko je bila postopoma uvedena devetletna osnovna šola. S tem so vsi, ki so obiskovali osemletno osnovno šolo, iz petega šli v sedmi razred.
Ključne besede: Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, osnovna šola, zgodovina šolstva, šolstvo v Hočah, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
ANGLIJA POD PLANTAGENETI
Virineja Goričan, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se razvoj Anglije v srednjem veku razlikuje od ostale Evrope. Časovni okvir sega od normanske osvojitve do prihoda rodbine Tudor na angleški prestol. Osredotočila sem se torej na vladanje kraljev iz rodbine Plantagenetov, ter na napredek, ki so ga prinesli v deželo. Pri pisanju sem si pomagala predvsem z monografskimi publikacijami, delno pa tudi z različnimi enciklopedijami in internetnimi viri. Glavni vir je bilo delo avtorja Trevelyana; Zgodovina Anglije, ki je že precej zastarelo, zato sem uporabljala tudi gradivo novejšega datuma, ki pa je večinoma v angleškem jeziku. Prvi del diplome vsebuje bolj splošne podatke in obravnava tipične probleme srednjega veka skozi perspektivo Anglije. V drugem delu je namenjeno nekaj prostora vsakemu od plantagenetskih kraljev, saj so si bili med sabo zelo različni in ne bi bilo korektno, če bi pisala le o sami rodbini, saj bi tako preveč posploševala. Skozi delo ugotovimo, da se na specifičen razvoj Anglije vplival predvsem izvor njenih plantagenetskih kraljev, ki je otok povezal s celino. Prav ta razdalja od centra Evrope pa je omogočila, da so se ideje s celine na otoku spremenile in prilagodile tamkajšnjim potrebam. Največja razlika med Anglijo in celino je vidna v razvoju prava, ki je neizbežno povezan z razvojem Cerkve in fevdalizma.
Ključne besede: Ključne besede: Anglija, srednji vek, Plantageneti, pravni sistem, fevdalizem.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2715; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

6.
OBRT TER DELOVANJE CEHOV NA PTUJU OD 16. STOLETJA DO 18. STOLETJA
Tatjana Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Obrt je bila v mestu najpomembnejša dejavnost takoj za trgovinsko dejavnostjo. Biti član ceha je pomenilo zaščito. Ne samo poklicno, ampak tudi socialno. Poklicno so bili zaščiteni od oblasti (preganjali šušmarje, omejitev števila delavnic …). Hkrati pa je ceh nudil pomoč v bolezni, obubožanju (ne po lastni krivdi). Cehi so bili nosilci izobraževalnega sistema. Delavnica je bila kot nekakšna šola. Če si želel postati član ceha, si moral izpolnjevati določene pogoje. Organizacija izobraževanja je bila tri stopenjska. Najnižje na lestvici so bili vajenci, sledili so pomočniki in najvišje na lestvici so bili mojstri. Na podeželju pa se je obrt razvijala bolj kot dodatna dejavnost na kmetiji. Katere obrti so se razvijale, je bilo odvisno od potreb. Tako je v mestu bila širša paleta obrti, med drugim tudi zlatar, steklar …, medtem ko je na vasi bila potreba le po nekaterih npr. lončar, krojač … Cehovske navade so se na Ptuju obdržale še zelo dolgo, kot tradicija. Največji poseg v obrtno strukturo je pomenil obrtni red leta 1859. Ko so bile obrti razdeljene na proste (obrtni list je bilo mogoče dobiti s prijavo) in koncesionirane (vezane na določena strokovna znanja in na pridobitev obrtnega dovoljenja). Leta 1945 je bilo ustanovljeno Okrajno združenje obrtnikov Ptuj. Danes obrt izumira v nekaterih vejah npr. čevljarstvo, sodarstvo, lončarstvo …, nastajajo pa nove. Rokodelstvo se nekoliko ohranja še preko sejmov, ki so se na Ptuju ohranili še iz časov cehov.
Ključne besede: obrt, ceh, statut, Ptuj, sejem
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 2122; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
DELOVANJE JEZUITOV V PROTIREFORMACIJI IN NJIHOV VPLIV NA PRENOVO CERKVE
Damjana Vršič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje jezuitov v njihovem začetnem obdobju, to je od začetka 16. stoletja do ukinitve reda leta 1773. Poudarek naloge je na obdobju reformacije, protireformacije in prenove cerkve, kjer je prikazan pomemben vpliv jezuitov v tistem času. Prostorsko je naloga opredeljena predvsem na notranjeavstrijske dežele, s poudarkom na slovenskem geografskem prostoru. S prihodom protestantov so bile takratne cerkvene razmere močno razburkane. Jezuitski red je bil tisti, ki je poskušal te razburkane vode pomiriti in povrniti ugled katoliški cerkvi. Pomembno vlogo so imeli jezuiti tudi na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in misijonskem področju, kjer so pomembno vplivali na širjenje katoliške vere in izobrazbe. Omeniti velja tudi veliko število pomembnih slovenskih jezuitov, ki so delovali na področju znanosti in kulture ter tako pustili močan pečat v zgodovini in napredku tedanjega časa. Diplomska naloga je povzetek literarnih virov delovanja jezuitov in njihovega vpliva na prenovo cerkve s poudarkom na slovenskih deželah.
Ključne besede: jezuiti, Ignacij Loyolski, Družba Jezusova, protireformacija, Tridentinski koncil
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3522; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

8.
KULTURNO-PROSVETNE DEJAVNOSTI V OBČINI MARKOVCI PO LETU 1945
Sanja Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Markovci po drugi svetovni vojni. Predstavljeno je pestro kulturno udejstvovanje, ki se je po drugi svetovni vojni močno okrepilo in je danes razvejano po celotnem območju občine. Kulturni utrip iz preteklosti je v diplomski nalogi nadgrajen s kulturnim utripom sedanjosti. Prebivalci občine Markovci živijo in dihajo s kulturo, obenem pa jih notranje bogati, zato ni nič čudnega, da je kar nekaj društev dočakalo častitljivo starost. Že pred vojno so se ljudje na naših tleh vključevali v pevske, folklorne, dramske in podobne skupine. Društva, ki so delovala pred prihodom okupatorja, so svoje ponovno rojstvo obeležila takoj po vojni. Godba na pihala, Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela ter Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci zagotovo beležijo najstarejšo in hkrati najbogatejšo tradicijo. Tudi Kulturno društvo Bukovci in Prosvetno društvo Prvenci-Strelci sta ponosni na svoje dolgoletno udejstvovanje na kulturnem področju. Med mlajša, a zato nič manj dejavna društva, sodita etnografski društvi Korant Markovci in Tradicija Borovci; sem pa prištevamo tudi Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon. Nobenega dvoma ni, da kriza sodobnega načina življenja kulturi ni v pomoč, pa vendar se ob vseh društvih in njihovih zagnanih privržencih ni treba bati za razvoj kulture v prihodnjih letih. Prav gotovo bodo lahko naslednji rodovi občudovali kulturno mavrico današnjih dni.
Ključne besede: kulturno-prosvetne dejavnosti, občina Markovci, društva, kultura.
Objavljeno: 11.04.2011; Ogledov: 1825; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

9.
ŠOLSTVO V GORIŠNICI SKOZI ČAS
Tadeja Žalar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj osnovne šole v Gorišnici od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes. Šola se je skozi vsa zgodovinska obdobja soočala s številnimi reformami, materialnimi in prostorskimi stiskami, s pomanjkanjem učiteljev in učencev, z grozotami obeh svetovnih vojn, kot tudi s spreminjajočimi političnimi razmerami, katere so velikokrat vplivale na kakovostno raven znanja otrok. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo zelo veliko prelomnico, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola, kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Osnovna šola Gorišnica je bila osemletna šola do leta 2003, ko je bila uvedena devetletna osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil preučiti celotno zgodovino šole v Gorišnici in njen razvoj skozi različna zgodovinska obdobja. Opisala sem tudi začetke nastajanja osnovnega šolstva na Slovenskem skozi posamezna obdobja. Gorišnico sem predstavila s kratkim geografskim in z zgodovinskim pregledom. Podrobno sem predstavila razvoj šole in organizacijo pouka, šolsko dokumentacijo, knjige, učbenike ter pomembnejše dogodke v kraju skozi posamezna obdobja.
Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, Osnovna šola Gorišnica, občina Gorišnica, kronika šole
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2397; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

10.
POTOVANJA ČEZ IN V SEVEROVZHODNI DEL SLOVENIJE V 15. IN 16. STOLETJU
Mateja Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V 15. in 16. stoletju se je na cestah slovenskih dežel dogajalo marsikaj. V tem času o klasičnih turistih in turizmu še ne moremo govoriti, saj so bili motivi za potovanja drugačni od teh, ki nas na potovanja vodijo danes. Ob koncu srednjega veka in na začetku novega na potovanjih srečamo predvsem trgovce, sle ter romarje, pa seveda tudi plemiče in vladarje, ki so se na pot odpravljali predvsem zaradi obiskovanja svojih oddaljenih posesti ali pa zaradi bolj družabnih dogodkov, kot so turnirji, poroke ali pogrebi. Najpogostejši razlogi za potovanja v tem obdobju so bili »poklicne« narave, predvsem pri trgovcih, ki svoje robe niso mogli prodati, če je niso predstavljali in prodajali na sejmih, pa tudi potovanja slov so bila izključno »službene« narave, saj so bila namenjena posredovanju in prenašanju pomembnih novic. Romarje pa lahko štejemo kot začetnike turistične dejavnosti, saj so njihova potovanja v daljne romarske kraje vključevala tako nastanitev in bivanje v srednjeveških gostiščih kot tudi razne oglede mestnih znamenitosti ob poti. Mnogokrat se potovali celo z lastnim prevajalcem. Poleg romarjev lahko na potovanjih v tem časovnem obdobju srečamo še menihe, ki so potovali med podružnicami svojih samostanov, pa cerkvene vizitacijske komisije, ki so preverjale versko pripadnost svojih podanikov v slovenskih deželah ter seveda tujce, ki so se v slovenska mesta priseljevali zaradi gospodarskih razlogov. Potovanja čez in v severovzhodni del Slovenije so potekala večinoma po cestah, ki so bile v tem obdobju še v slabem stanju, čez mostove, pa tudi po rekah na splavih in brodovih. Potovali so v vseh letnih časih, v večini primerov peš ali na konjih (na njih so tudi tovorili robo), nekaj malega pa tudi z vozovi. Na potovanjih so potniki morali upoštevati določena pravila, in sicer plačilo mitnine, prisilnost ceste, skladiščno pravico ter pravico do spremstva, kljub temu pa so jih na cestah velikokrat ogrožali razni roparji in nepridipravi.
Ključne besede: prometna infrastruktura, trgovci, sli, romarji, menihi, potovanja vladarjev in plemičev
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1537; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici