1. ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE IVANJKOVCI DO LETA 2010Maja Kegl, 2016, magistrsko delo Opis: Prvi podatki o poučevanju otrok v okolici Ivanjkovcev segajo v začetek 19. stoletja, ko je le peščica otrok po novo znanje prihajala v majhno župnišče na Svetinjah, kjer jih je učil tedanji župnik. Kmalu je število učencev začelo naraščati in tako je majhna soba v župnišču postala pretesna. Zato so se odločili za naslednji ukrep in tako so pouk preselili v sosednjo mežnarijo. Nato jih je naraščanje števila učencev ponovno prisililo, da so stavbo začeli postopoma širiti. Sprememba v šolskem sistemu je povzročila, da so enorazrednico najprej razširili v dvorazrednico, nato v trirazrednico in leta 1923 v štirirazrednico. Že leta 1954 je osnovna šola na Svetinjah bila popolna osemletka, ki pa so jo leta 1962 ponovno ukinili. Tako se je začela 30-letna borba za ponovno ustanovitev osemletne osnovne šole. Šola na Svetinjah je postajala premajhna in pestila jo je vedno večja prostorska stiska. Tako je skupnost vedno bolj pritiskala na oblast, da potrebujejo novo šolo z večjimi prostori, ki bi omogočala normalen pouk. Po dolgi birokratski vojni so dosegli, da je leta 1990 bila v dolini v Ivanjkovcih sezidana nova osnovna šola, ki je doprinesla h kakovostnejšemu pouku. V šolskem letu 1993/1994 je šola v Ivanjkovcih ponovno postala osemletna osnovna šola, še vedno pa so imeli težave s prostorsko stisko, zato je pouk potekal v dveh izmenah. Leta 1995 so šoli začeli dograjevati prizidek, leta 1998 pa so zgradili še novo telovadnico. Tako so bili šoli dani vsi pogoji za enoizmenski pouk, saj so imeli 9 svetlih učilnic s kabineti in novo telovadnico, ki smo se je razveselili tako krajani, zaposleni na šoli kot seveda tudi učenci. Danes nudi šolska stavba vse možnosti za dober pouk in nam je v ponos. Tudi šolski kolektiv se trudi dati učencem temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje za poklic.
Ključne besede: Ivanjkovci, Svetinje, osnovna šola, šolska kronika, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1931; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (7,53 MB) |
2. Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danesTeja Zorec, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega.
Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave.
Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala.
Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Ključne besede: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 3996; Prenosov: 142
Celotno besedilo (3,34 MB) |
3. RAZVOJ GASILSKE ZVEZE ORMOŽ IN NJENIH PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEVTamara Štuhec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Razvoj Gasilske zveze Ormož in njenih prostovoljnih gasilskih društev sem v uvodu opredelila samo delo in namen diplomske naloge. V osrednjem delu sem na kratko predstavila zgodovino gasilstva in gasilske organizacije na Slovenskem. Najbolj so me zanimala prostovoljna gasilska društva na območju Gasilske zveze Ormož. Večino pomembnih podatkov sem našla v kronikah posameznega gasilskega društva, manjkajoče podatke pa sem pridobila s poglobljenim intervjujem z enim izmed vodilnih članov posameznega gasilskega društva. Ta del naloge je najobsežnejši in najbolj raziskan. Opisala sem, kako so se društva razvijala od ustanovitve naprej, in kakšno je bilo njihovo udejstvovanje.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočila sem se na organizacijo gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev. Zelo so me zanimali podatki posameznih gasilskih društev o nabavi vozil in orodja ter o tem, kako je potekala gradnja gasilskih domov.
Ključne besede: gasilstvo, gasilci, Gasilska zveza Ormož, prostovoljno gasilsko društvo, gasilske organizacije.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Šolstvo v Kidričevem skozi časTanja Godec, 2016, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge z naslovom »Šolstvo v Kidričevem skozi čas« sem v uvodnem delu predstavila kraj Kidričevo kot občino in geografsko območje. Na kratko sem tudi opisala zgodovinski razvoj šolstva in zakonodaje na Slovenskem s poudarkom na vplivu cerkve v šolstvu in prvi slovenski knjigi.
Iz šolske kronike sem razbrala, da je bila leta 1950 ustanovljena prva osnovna šola v Strnišču. Na začetku so bili samo trije razredi, zato so poučevali tudi trije učitelji. V prvotnih načrtih je bila šola mišljena samo za prvi in drugi razred, ker pa je bilo toliko učencev, sta se odprla še dva dodatna oddelka tretjega in četrtega razreda. Zaradi pomanjkanja prostora je postajalo vedno bolj jasno, da bo šolo potrebno dograditi, kar se je leta 1963 tudi zgodilo. V letu 1991 je Ustava Republike Slovenije določila, da se šola financira z javnimi sredstvi in tako postane javni zavod. Zato je bilo to leto prelomno v življenju in ustvarjanju osnovnih šol nove države Slovenije. Eden izmed pomembnih dogodkov v Osnovni šoli Kidričevo in podružnični šoli Lovrenc je bila uvedba devetletke. Obe šoli sta s poskusnim uvajanjem devetletke začeli leta 2003.
Pomembno vlogo v kraju in šolanju pa je imela tudi Osnovna šola Lovrenc na Dravskem polju. O začetkih šole lahko govorimo že leta 1790. Prva kronika šole se začne šele leta 1962. Leta 1965 je šola zaradi priključitve dobila tudi nov naziv: Osnovna šola Kidričevo – Podružnična šola Lovrenc na Dravskem polju. Osnovna šola Kidričevo je postala centralna, šola v Lovrencu pa je izgubila še dva razreda. Učenci so tako lahko zaključili le štiri razrede in se nato pridružili učencem na Kidričevem.
Ključne besede: OŠ Kidričevo, OŠ Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, šolska kronika, šola, šolstvo
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1374; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. ŠOLSTVO V OBČINI HRASTNIKSandra Hribšek, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Šolstvo v občini Hrastnik. Naloga je primer teoretičnega diplomskega dela. Njen namen je predstaviti razvoj šolstva v občini Hrastnik, od samega začetka oziroma ustanovitve šol pa do danes. Podrobneje sem predstavila centralno Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik ter njene štiri podružnice. V prvem delu naloge je kot uvod v diplomsko nalogo in za boljše razumevanje celotnega dela predstavljena današnja občina Hrastnik. Podrobneje so opisane geografske značilnosti Zasavja, katerega del je tudi Hrastnik ter življenje v občini. Podrobneje sem želela predstaviti prednosti in slabosti življenja v majhni občini ter raziskati razlike med mestom v preteklosti in mestom, v katerem živimo danes.
V drugem delu diplomskega dela sem se sprva posvetila razvoju šolstva v Zasavju, osrednjeslovenski regiji, katere del je tudi občina Hrastnik. Opisala sem delovanje prvih šol v 18. stoletju na tem območju ter šolstvo med obema vojnama. Največji poudarek v diplomskem delu sloni na šolstvu v občini Hrastnik. Predstavljeni so začetki šolstva v občini, dogajanje med vojnama in po njej ter razvoj posameznih podružničnih šol v okolici občine. Zanimalo me je socialno stanje otrok v občini, šolske zgradbe, delovanje šol in njihovo vodstvo ter število učiteljev. Želela sem ugotoviti razlike v številu šoloobveznih otrok, učni uspeh na posameznih šolah ter razmere za poučevanje in spoznati učno-vzgojne dosežke učencev v preteklosti in danes. Preučevanja sem se lotila od samih ustanovitev šol pa vse do danes oziroma do njihovega propada. Glavni vir raziskovanja so bile šolske kronike, ki vsebujejo točne in ključne informacije, nekaj literature pa sem našla v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V veliko pomoč so mi bile tudi učiteljice na hrastniški in dolski šoli, saj so mi ponudile veliko informacij o svojih lastnih doživljanjih poučevanja v različnih obdobjih. Preučila sem tudi literaturo o razvoju šolstva na slovenskih tleh, ki mi je bila v veliko pomoč pri samem pisanju mojega dela.
Diplomsko delo temelji na treh raziskovalnih metodah. Pri proučevanju razvoja šolstva v občini Hrastnik sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. V nalogi sem med seboj primerjala različne šole v občini z namenom odkrivanja podobnosti in razlik med njimi. Zato sem uporabila komparativno metodo. V opisanih zgodovinskih dejstvih o razvoju šolstva v občini Hrastnik pa še zgodovinsko metodo.
Ključne besede: Občina Hrastnik, zgodovina, šolstvo, šolska kronika
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 232
Celotno besedilo (3,11 MB) |
6. LOKALNA ZGODOVINA NA PRIMERU VASI SOBETINCIAlenka Rižnar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen Diplomskega dela Lokalna zgodovina vasi Sobetinci je zbrati zapise, ki govorijo o zgodovini vasi, predvsem tiste, ki obravnavajo procese razslojevanja. Diplomsko delo zajema analizo zapisa iz Sellenstans-Protokoll oz. Zapisnikov duš iz obdobja od 2. pol. 19. st. do 1. pol. 20. stoletja za vas Sobetinci, ki jih hrani Župnijski arhiv sv. Marko niže Ptuja in obravnava diferenciacijo vasi, razslojenost na vasi, število družinskih članov, poroke, rojstvo otrok, kmečke hiše. Obravnava tudi vlogo ženske pri kmečkem gospodarjenju, govori o ženskah v času nosečnosti in poroda, o številu rojenih otrok, o odnosu do ženske. Poglavja so dopolnjena s pripovedmi starejših ljudi. Poudarjen je pomen lokalne zgodovine in izpostavljeni so cilji v učnem načrtu v OŠ pri predmetu zgodovina, ki obravnavajo lokalno zgodovino, zgodovino kmečkega prebivalstva, znanja o vsakdanjem življenju, o ženski.
Ključne besede: vas Sobetinci, razslojenost kmečkega prebivalstva, ženske v času kmečkega gospodarjenja, lokalna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1924; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,25 MB) |
7. Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem TomažuNina Slavinec, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj šolstva pri Svetem Tomažu od začetkov do danes ter jih primerjati z razvojem šolstva na Slovenskem. V letih od nastanka »pouka« pa do danes se je zgodilo kar nekaj sprememb v lokaciji šole, v katerih je potekal pouk, spreminjala se je organizacija pouka, upadalo in naraščalo je število učencev, spreminjale so se dejavnosti, ki so spremljale šolsko delo, prav tako pa pomembni dogodki v šoli in izven nje.
V diplomskem delu sem predstavila občino Sveti Tomaž, ki spada med mlajše občine v Sloveniji, saj je nastala leta 2006. Opisani so tudi kraji, ki sestavljajo občino, njene znamenitosti in društva.
Prve oblike pouka so se pri Svetem Tomažu po zapisih kronik začele leta 1780, ko je Tomaž Pergar v takratni mežnariji imel eno šolsko sobo, v kateri je poučeval učence. V nadaljnjih letih se je šolska zgradba dograjevala, končno lokacijo je dobila leta 1972, ko so postavili novo šolo z 12 učilnicami. Leta 1999 so šolo adaptirali in zraven postavili veliko telovadnico.
Pri pisanju diplomskega dela so uporabljene tri metode urejanja in zbiranja podatkov: deskriptivna, komparativna in zgodovinska metoda. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik ter v diplomsko delo vključila tabele in slikovno gradivo za boljšo predstavo.
Ključne besede: šola, šolstvo, zgodovina šolstva, osnovna šola Sveti Tomaž, šolska kronika.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1862; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,57 MB) |
8. ŠOLSTVO NA BLOKAH SKOZI ČASMiša Šmit, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Šolstvo na Blokah skozi čas sem v uvodnem delu predstavila Bloke kot občino in planoto. Predstavitev zajema naravnogeografski, družbenogeografski in zgodovinski pregled Blok ter športno in kulturno dogajanje na Blokah. V osrednjem delu sem povzela razvoj šole na Blokah od njenega samega začetka pa do danes. Najbolj so me zanimali zapisi iz šolskih kronik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki so bili zapisani med letoma 1828 in 1968, zato je v diplomskem delu to obdobje tudi najbolje raziskano in opisano. Opisala sem, kako se je šola z leti spreminjala, kdaj se je razširila iz enorazrednice v dvo-, tri-, štiri- oziroma šestrazrednico ter kdaj sta se združili osnovna šola in nižja gimnazija. Raziskala sem tudi kronike, ki so bile napisane za podružnici v krajih Krajič in Šivče, ter opisala, kaj se je na podružnicah skozi obdobja pravzaprav dogajalo.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočala sem se na gradnjo novih šolskih stavb in obnovo le-teh, potek pouka, planiranje učnih načrtov v določenem obdobju, razne dejavnike, ki so mnogokrat motili pouk, praznike in ostale priložnosti, ki so jih v obravnavanih obdobjih praznovali, ustanavljanje in delovanje raznih društev na šoli ter vpliv vere in vojne na takratne šolske razmere.
Ključne besede: šola, šolstvo, šolstvo na Blokah, Osnovna šola Toneta Šraja – Aljoše, podružnice, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,61 MB) |
9. ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI OD USTANOVITVE DO DANESKatarina Konec, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Zgodovina Osnovne šole Ob Dravinji od ustanovitve do danes. Namen dela je predstaviti zgodovino in razvoj osnovnega šolstva v Slovenskih Konjicah, podrobneje centralno Osnovno šolo Ob Dravinji ter njuni podružnici. Zajela sem obdobje od 1958 (ustanovitev šole) do danes. Zanimal me je učni uspeh učencev skozi leta, organizacija, delovanje in vodstvo šole, želela sem ugotoviti socialno stanje družin in število šoloobveznih otrok, spoznati učiteljstvo in nadzorstvo šole ter predstaviti dosežke, dejavnosti otrok in aktivno vključevanje učencev v različne prireditve. Za lažje razumevanje je opisana zgodovina Slovenskih Konjic, njene družbeno-geografske značilnosti in statistični podatki o prebivalstvu. Precej informacij o zgodovini šole v samem kraju najdemo na knjižnih policah mestne knjižnice, številne vire tudi v šolski knjižnici OŠ Ob Dravinji, ključne podatke pa v šolskih kronikah, ki so bile temeljni vir raziskovanja. Potrebno je bilo preučiti tudi zgodovino šolstva na Slovenskem, da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole in njeno delovanje.
Pri nastanku teoretičnega diplomskega dela sem uporabila naslednje raziskovalne metode: komparativno, ki je bila najbolj primerna za proučevanje in medsebojno primerjanje različnih procesov, zgodovinsko za opisovanje preteklosti ter deskriptivno za interpretacijo dejstev in procesov.
S pomočjo teh treh metod in prebiranja literature sem lahko poiskala številne dejavnike in pokazala, kako ti pozitivno ali negativno vplivajo na uspehe učencev skozi leta, in jih skušala povezati s splošnimi okoliščinami v kraju.
Ključne besede: OŠ Ob Dravinji, zgodovina šole, Slovenske Konjice, organizacija šole, šolska kronika.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 4026; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. Zgodovina šolstva v Svetem Juriju ob ŠčavniciLidija Kramberger, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je kronološko predstavljen razvoj osnovnega šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici. Začetki tukajšnjega šolstva segajo v 18. stoletje. Na začetku je pouk potekal v leseni mežnariji, ki jo je finančno podpirala župnija. Leta 1784 je bilo v šolskem okolišu 280 šoloobveznih otrok, zato so zgradili tudi primerno velike šolske prostore. Po letu 1800 je število učencev še zmeraj naraščalo in ker je bilo staro leseno poslopje v slabem stanju, so sklenili zgraditi na istem mestu novo šolsko poslopje. Denar za novo šolsko poslopje je priskrbel takratni župnik Pušenjak, ki je bil zelo vnet za novo šolo. Pridobil je podporo škofijskega ordinariata v Gradcu. Novo poslopje je bilo prav tako enonadstropno ter zidano iz opeke in kamenja. Graditi so ga pričeli leta 1833, naslednje leto pa je bilo že dograjeno. Zaradi visokega števila učencev so odprli še en razred in tako je imela videmska trivialka dva razreda. Pomembni letnici, ki sta zaznamovali zgodovino šolstva pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta leto 1959/60, ko je bila podružnična šola na Stari Gori formalno priključena centralni osnovni šoli v Sv. Juriju ob Ščavnici in leto 1988, ko so podružnično šolo na Stari Gori dokončno ukinili. Avgusta 1971 se je kraj veselil otvoritve novega šolskega poslopja, ki je veljalo za eno najsodobnejših v radgonski občini. Šola je dobila sedem novih učilnic s kabineti in knjižnico. S tem šolskim letom so učenci od petega do osmega razreda obiskovali pouk v novih učilnicah, istočasno pa so prešli tudi na enoizmenski pouk. Devet let kasneje so začeli graditi montažno telovadnico ob novi šoli. Prostorsko in kadrovsko izpopolnjena je osnovna šola vstopila v leto 2000. Vseskozi so potekala različna gradbena dela in sanacije, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je šola priključila različnim mednarodnim projektom. Šola se tudi danes trudi, da vzgojno-izobraževalno delo bogati z mnogimi dodatnimi programi, s številnimi prireditvami in ob sodelovanju z domačim krajem.
Ključne besede: Sveti Jurij ob Ščavnici, Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara Gora, Osnovna šola pri Svetem Duhu na Stari Gori, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, osnovno šolstvo, šolska kronika.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2015; Ogledov: 2786; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,23 MB) |
