| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit
David Homšak, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijske sposobnosti bentonita za odstranjevanje lipofilnih snovi iz vodnih raztopin. Vzorec bentonita smo karakterizirali; opravili analizo za določitev elementarne sestave z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. Vrednost zeta potenciala je znašala 0,229 mV. Povprečna velikost delcev je znašala 1833 nm. PDI pa je znašal 0,52. Učinkovitost adsorpcije smo analizirali gravimetrično. Za ekstrakcijo smo uporabljali n-heksan. Na modelni raztopini sončničnega olja s koncentracijo 6,92 g/L smo ob dodatku 1 g bentonita in stresanju 18 h uspeli odstraniti 98,5 % lipofilnih snovi iz vodne raztopine. Eksperimentalni podatki sledijo Freundlichovi in Langmuirjevi izotermi, vendar je ujemanje večje z Freundlichovo. Zato sklepamo, da je adsorpcija večplastna. Adsorpcijska kapaciteta je znašala 2322 mg/g. Bentonit smo preizkusili še na realnem vzorcu odpadne vode iz kozmetične industrije. Stresali smo 18 h ob dodatku 1 g bentonita. Učinkovitost adsorpcije je z naraščujočo koncentracijo lipofilnih snovi v vzorcu padala. Pri začetni koncentraciji 446 mg/L smo iz vodne raztopine vzorca uspeli odstraniti 93,0 % lipofilnih snovi. Raztopinam vzorca smo izmerili tudi pH. Ta je znašal ~7.1 in je s koncentracijo rahlo naraščal. Izrabljeni bentonit smo poskusili regenerirati z 0,1 M razt. NaOH. Regenerirali smo 4 h. Postopek smo ponovili skupno štirikrat. Učinkovitost adsorpcije je že po prvi regeneraciji precej padla, po nadaljnih ponovitvah pa ni padala. Podaljšanje časa regeneracije na 18 h ni imelo vpliva. Dvig koncentracije na 2 M je zvišal obnovitev adsorpcijske sposobnosti s 30 na 50%. Regeneracija bentonita tako ni bila uspešna.
Ključne besede: bentonit, težkohlapne lipofilne snovi, adsorpcija, regeneracija, odpadne vode
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Optimizacija procesa ekstrakcije farmacevtske učinkovine
Matej Furek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo ekstrakcijo aktivne farmacevtske učinkovine iz vodne v organsko fazo z uporabo ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Izvedli smo simulacijo proizvodnega procesa ekstrakcije, ki je sestavljen iz šestih ekstrakcijsko-separacijskih centrifug (Westfalia). Simulacijo smo izvedli na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnje. Simulirali smo trenutno postavitev centrifug (1-1-1-1-1) ter izvedli simulacije štirih alternativnih postavitev centrifug. Rezultati nakazujejo, da se rezultati simulacije osnovne postavitve skladajo s podatki realnega procesa, na podlagi česar sklepamo, da so skladni tudi rezultati alternativnih postavitev. Na osnovi eksperimentalnega načrta smo razvili matematične modele za napovedovanje izkoristkov obravnavanih postavitev ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Polinomski matematični modeli za oceno učinkovitosti posamezne postavitve izkazujejo visoko ujemanje s podatki (R2 > 0,98). Razvite modele smo uporabili za optimizacijo procesa ekstrakcije. Rezultati optimizacije nakazujejo, da bi lahko z alternativno postavitvijo (2-1-1-1) dosegli enako učinkovitost, kar bi sicer zahtevalo 750 L/h višji pretok organskega topila, vendar bi s tem močno razbremenili centrifugi v prvi stopnji.
Ključne besede: ekstrakcijsko-separacijske centrifuge, aktivna farmacevtska učinkovina, simulacija, optimizacija
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole
Borut Solina, 2021, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja.
Ključne besede: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti
Klavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
Analiza varnosti obrata polimerizacije
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

6.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

7.
Analiza zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov in predlogi za izboljšave
Daša Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje spremljanje in analizo zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov v času uvajanja novega načina pakiranja, t. i. tehnologije Track&Trace (T&T). Osnovni namen tehnologije Track&Trace je boljše sledenje in preprečitev možnosti ponarejanja zdravil. Hkrati smo v okviru magistrskega dela spremljali implementacijo orodij vitke proizvodnje v izbrano farmacevtsko podjetje. V okviru naloge smo kreirali predloge za izboljšave, ki so potrebne zaradi novonastalih težav ob uvajanju tehnologije Track&Trace in jih uvedli v proizvodnjo. Spremljali smo izdelane količine in kazalnik OAE (celovita učinkovitost sredstev, ang. Overall Asset Effectiveness), vrednotili zastoje ter uvajali izboljšave. Želeli smo doseči večje število izdelanih količin z uvedbo tehnologije Track&Trace in vsaj enako vrednost kazalnika OAE, kot je bila pred nadgradnjo linije. Rezultati kažejo, da so se ob začetku uvajanja nove tehnologije izdelane količine in vrednost kazalnika OAE pričakovano zmanjšali, po enem letu in pol pa smo v povprečju dosegli večje število izdelanih produktov na mesec s tehnologijo Track&Trace v primerjavi z navadno proizvodnjo. Prav tako smo ob koncu spremljanja proizvodnje dosegli skoraj isto vrednost OAE v primerjavi s tisto pred nadgradnjo proizvodne linije pretisnih omotov.
Ključne besede: vitka proizvodnja, serializacija, optimizacija procesa, farmacevtska industrija, celovita učinkovitost sredstev
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

8.
The impact of the COVID-19 pandemic in 2020 on the quality of STEM higher education
Zorka Novak-Pintarič, Zdravko Kravanja, 2020, kratki znanstveni prispevek

Opis: Pandemic COVID-19 has forced universities around the world to go online virtually overnight. This has been a major challenge, especially for study programmes in STEM areas (Science, Technology, Engineering, Mathematics) where distance learning was not previously preferred. This was mainly due to a large proportion of the experimental laboratory work done by students, which could reach up to half of all contact hours. While the lectures were utilized practically immediately after lockdown using video conferencing systems, the implementation of the practical study contents posed a greater challenge. This paper presents specific adaptations for certain activities in the university education of chemical engineering that had to be implemented quickly, such as laboratory and computer exercises, students' final theses and dissertations, internships, knowledge examination and evaluation. We highlight the most critical activities and most urgent solutions that were initiated. Various measures taken against the spread of the coronavirus had to take into account many uncertainties about the duration of the pandemic to ensure that students acquire the desired competences and skills in time without being physically present in the laboratories. Particular attention is paid to examinations, especially calculus tests, which are difficult to apply remotely. First evaluations show that the adapted learning process has been carried out effectively, but the big unknown is how successfully the students will pass the exams and how the lessons will be conducted in next academic year.
Ključne besede: pandemic, higher education, COVID-19, coronavirus
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 893; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (682,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
Modeliranje posledic izlitja raztopin vodikovega fluorida in natrijevega hidroksida
Urška Brence, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uporaba prostodostopnih računalniških programov Evaporation Calculator in ALOHA. Računalniški program Evaporation Calculator smo uporabili za analizo masnega pretoka izhlapevanja vodikovega fluorida. Ugotovili smo, da se masni pretok izhlapevanja vodikovega fluorida povečuje s hitrostjo vetra, koncentracijo raztopine in temperaturo ozračja. Z uporabo računalniškega programa ALOHA smo modelirali kemijsko nesrečo izlitja 70 % fluorovodikove kisline v treh letnih časih. Rezultati so pokazali, da bi bile najhujše posledice kemijske nesreče razlitja HF v poletnem času. Takrat bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 395 metrov ali manj in bi se tam zadrževali vsaj 60 minut. Ugotovili smo tudi, da se pri 10 minutnem zadrževanju na mestu v bližini kemijske nesreče območje nevarnosti zmanjša na 193 metrov. Negativne učinke na zdravje bi občutili vsi ljudje, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 2600 metrov ali manj, ne glede na čas zadrževanja na nevarnem območju. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili tudi računalniški program Microsoft Excel, s katerim smo modelirali iztekanje raztopine natrijevega hidroksida iz rezervoarja skozi majhno odprtino. Rezultati so pokazali, da bi se hranilnik izpraznil v 18 minutah in 27 sekundah. Prav tako smo z omenjenim programom modelirali potek nevtralizacije 70 % raztopine vodikovega fluorida s 50 % raztopino natrijevega hidroksida ter izračunali spremembo temperature zmesi, ki je posledica eksotermne reakcije med izbranima kemikalijama.
Ključne besede: ALOHA, Evaporation Calculator, izlitje vodikovega fluorida, modeliranje iztekanja, nevtralizacija, eksotermna reakcija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici