21. Vpliv vlog spolov na etično temelječe menedžerske strategije odločanja v SrbijiMilena Mladenović, 2022, master's thesis Abstract: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura.
V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger.
Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime.
Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Keywords: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 699; Downloads: 53
 Full text (1,80 MB) |
22. 41st International Conference on Organizational Science Development: : Society’s Challenges for Organizational Opportunities: Conference Proceedings2022, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences) Abstract: The four decades of the International Scientific Conference on the Development of Organizational Sciences are a period that brought together the academic and professional public, students, esteemed guests. The time and space are fundamental components of human life. The time of the epidemic introduces uncertainty among the people. That is why the individual of today together with the whole society, can set the building blocks for the social interweaving of society, as we are used to. We are an organization of people. Relationships between employees in organizations are the starting point for guidelines for the development of organizational sciences. This year’s conference is entitled “Values, Competencies and Changes in Organizations”. We’ll focus on the individual and the organization, which with common values co-create the integration and progress of the society. An individual who’ll cope with changes in the organizational view and the wider society with the proper competence frame. Precisely because of the many changes that have befallen us as a society, the international conference calls for the exchange of views, opinions and, above all, scientific views on the development of organizations in the future.
Keywords: organization, challenges, opportunities, society
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1264; Downloads: 159
Full text (15,24 MB)
This document has many files! More... |
23. Odnosi z notranjo javnostjo in interna komunikacija kot pogoj uspešnosti podjetjaJera Lenardič, 2021, master's thesis Abstract: Komunikacija je ključna za naše preživetje. Je način ubesedenja naših občutkov, mišljenj in prenosa znanj. Pri tem pomembno vlogo igrajo izbira besed, naša obrazna mimika in gestikulacija telesa ter upoštevanje pravil, ki so odvisna od kraja in javnosti, s katerimi vzpostavljamo stike. Znano je, da se komunikacijskih veščin lahko priučimo in s tem pridobivamo vrednost. S tem je povezana naša uspešnost, tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju. V magistrskem delu obravnavamo interno komunikacijo, za katero menimo, da je pogoj uspešnosti podjetja. Najprej definiramo odnose z javnostmi. Kot osrednjo tematiko izpostavljamo in definiramo komunikacijske osnove in se nato poglobimo v interno komunikacijo med zaposlenimi in kadrovico. Zanima nas, kako pomemben je kadrovski oddelek znotraj podjetja X. Ukvarjamo se s soodvisnostjo komunikacije in kreativnega delovnega okolja. S pomočjo poglobljenega intervjuja kadrovice v podjetju X sledimo zastavljenemu cilju, da je s primernimi komunikacijskim prijemi mogoče vzpostaviti boljše odnose, ki nadalje omogočajo hitrejše in učinkovitejše opravljanje delovnih nalog ter nadalje dvigujejo raven storilnosti. S pomočjo kvalitativnega načina raziskovanja zajemamo tako objektivna kot subjektivna mnenja kadrovice, s katerimi kot glavni rezultat potrjujemo pomembnost interne komunikacije v povezavi s kreativnostjo in uspešnostjo. Zaradi razporeditve določenih delovnih procesov kadrovanja v podjetju X priložnost nadaljnjega raziskovanja vidimo v proučevanju vodij posameznih enot, s pomočjo katerih bi podrobneje spoznali znanja in motiviranost zaposlenih ter predlagali možne izboljšave in tako pripomogli k večji kreativnosti in uspešnosti zaposlenih ter tudi podjetja.
Keywords: odnosi, zaposleni, interna komunikacija, uspeh podjetja, notranja javnost.
Published in DKUM: 30.03.2022; Views: 842; Downloads: 235
Full text (976,46 KB) |
24. Prehod diplomantov iz izobraževanja na trg delaKlara Peček, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je raziskana aktualno tema prehoda diplomantov z izobraževanja na trg dela. Glavni cilj vseh mladih je, da po končanem študiju najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. Zaposlitev človeku omogoča socialno in ekonomsko neodvisnost ter uresničevanje zastavljenih življenjskih ciljev. Zaradi nestabilnih razmer na trgu dela pa je prehod diplomantov v delovno okolje otežen, kar za sabo prinaša številne negativne posledice.
Namen diplomskega dela je bil raziskati, katere so glavne težave, s katerimi se soočajo mladi diplomanti na prehodu z izobraževanja na trg dela. V teoretičnem delu so opisani področje trga dela v Sloveniji, položaj diplomantov na trgu dela, prehod diplomantov iz izobraževanja na trg dela in povezava izobraževalnih institucij s trgom dela, kjer sta opisana tudi terciarno izobraževanje in študentsko delo. V empiričnem delu se je s pomočjo anketnega vprašalnika, izdelanega v spletnem programu 1ka, ugotavljalo: razširjenost študentskega dela med mladimi in kakšen vpliv ima na zaposlovanje diplomantov, pridobljene kompetence v času študija, načine iskanja prve zaposlitve in glavne ovire, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve po končanem študiju. V empiričnem delu so odgovori anketirancev grafično prikazani s podanimi komentarji. Rezultati raziskave so pokazali, da študentsko delo ne pripomore k boljši zaposljivosti diplomantov, slaba povezava med izobraževalnimi institucijami in trgom dela pa je razlog, da diplomanti vstopajo na trg dela brez delovnih izkušenj in potrebnih kompetenc, ki jih zahtevajo delodajalci, kar privede do dejstva, da mladi podaljšujejo študij in zaradi tega na trg dela vstopajo pozno.
Keywords: Diplomanti, trg dela, izobraževanje, študentsko delo
Published in DKUM: 24.03.2022; Views: 1151; Downloads: 120
Full text (949,85 KB) |
25. Vpliv čustvene inteligentnosti na odnose z nadrejenimi in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestuMaja Črnič, 2021, master's thesis Abstract: Zaradi hitrega tempa in količine dela danes nista več dovolj samo izobrazba in znanje, temveč tudi to, kako obvladujemo svoja čustva in kako se na delovnem mestu prilagajamo v medsebojnih odnosih. V magistrski nalogi smo prikazali pomembnost delovanja čustvene inteligentnosti pri zaposlenih in raziskali pomen čustvene inteligentnosti posameznika. Namen je bil proučiti mnenje posameznih zaposlenih respondentov o vplivu čustvene inteligentnosti. Cilj naloge pa je bil opredeliti zadovoljstvo pri delu, raziskati povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje pregledali splošno stanje na področju čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi zaposlenih z nadrejenimi. Pregledali smo tudi vpliv čustvene inteligentnosti na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. V tem delu naloge smo pregledali različne teorije posameznih avtorjev o definicijah čustvene inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo ter na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Opredelili smo tudi pojme čustvene inteligentnosti in njene lastnosti. V empiričnem delu smo uporabili metode za zbiranje in generiranje podatkov. Izvedli smo kvantitativno statistično metodo zbiranja podatkov, in sicer anketo. Anketo smo izvedli po metodi »snežne kepe« s pomočjo spletnega orodja 1ka, za analizo dobljenih podatkov pa smo uporabili statistični program SPSS. Zanimalo nas je splošno mnenje o čustveni inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ocenili razvojne trende in aktualne izzive na področju povezave čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi z vodjo in z zadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu.
Ugotovili smo, da je večina anketiranih z visokošolsko izobrazbo, da so korespondenti v večini zadovoljni z medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da imajo dober odnos z vodjo. Respondentom največji dejavnik zadovoljstva predstavlja dober odnos z vodjo.
Ugotovili smo, da čustvena inteligentnost skoraj ne vpliva na dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na stopnjo čustvene inteligentnosti. Ravno tako smo ugotovili, da med moškimi in ženskami ne obstajajo statistično pomembne razlike. Ugotovili smo, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje na delovnem mestu. Respondenti so bili mnenja, da čustvena inteligentnost vodje srednje vpliva na komunikacijo vodje z zaposlenimi. Ugotovili smo tudi, da se stopnja zadovoljstva na delovnem mestu ne razlikuje glede na različne starostne skupine.
Prepričani smo, da smo z raziskavo v nalogi pripomogli k lažjemu razumevanju čustvene inteligentnosti, odnosov z nadrejenimi in zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje z drugimi na delovnem mestu. Morda bi vsak posameznik lahko pri sebi pomislil o svoji čustveni inteligentnosti, še posebej, ker glede na ugotovitve čustvena inteligentnost ni povezana s stopnjo izobrazbe.
Keywords: Čustvena inteligentnost, zadovoljstvo, odnosi, nadrejeni, test čustvene inteligentnosti
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 1250; Downloads: 160
Full text (1,42 MB) |
26. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v izbranem podjetjuTajda Lončar, 2021, master's thesis Abstract: V življenju se je potrebno nenehno prilagajati in usklajevati. Vse večji je poudarek na problematiki usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Namen magistrske naloge je bilo raziskati, kako dobro je usklajeno poklicno in zasebno življenje zaposlenih v podjetju X. V teoretičnem delu smo predstavili pojem poklicno in zasebno življenje ter usklajevanje teh dveh področij. Predstavili smo razlike usklajevanja glede na spol. Podrobneje smo si pogledali posledice ter rešitve usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V empiričnem delu smo preko spletne ankete anketirali zaposlene podjetja X. Podatke smo analizirali ter jih grafično predstavili. Na podlagi zastavljenih hipotez smo prišli do zaključka, da ženske v podjetju X v primerjavi z moškimi nimajo več težav na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ugotovili smo, da imajo v tem podjetju zaposleni na višjih delovnih mestih večje obremenitve, ker delo opravljajo tudi izven delovnega časa. Zaposleni z dopoldanskim delovnim časom pogosto težje usklajujejo poklicno in zasebno življenje in bi si želeli možnost fleksibilnega delovnega časa. Opažamo, da imajo zaposleni z otroci več težav, a kljub temu si vzamejo čas za aktivnosti na tedenski ravni. Vodstvo podjetja se trudi pri reševanju težav, čeprav nekaj zaposlenih ne more zaupati svojih težav. V povprečju lahko trdimo, da imajo zaposleni kljub težavam dobro usklajeno poklicno in zasebno življenje. Priporočili bi, da se podjetje bolj osredotoča na težave in jih poskuša rešiti. Vpeljava fleksibilnega delovnega časa in delavnice o ozaveščanju težav zaposlenih bi morebiti pripomogle k večjemu zadovoljstvu.
Keywords: zasebno življenje, poklicno življenje, usklajevanje, konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem, zaposleni
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 1451; Downloads: 370
Full text (1,97 MB) |
27. Motivacija športnikov za študijNina Klemenčič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Motivacija je glavni element pri postavljanju in doseganju ciljev. Predstavljajo jo posamezni motivi, ki nam dajo zagon, da dosežemo cilj, ki smo si ga zadali. Motive pa predstavljajo želje in potrebe, ki narekujejo in pojasnjujejo naša ravnanja. Vsi smo se že srečali s pomanjkanjem motivacije na določenem področju. V diplomskem delu smo se osredotočili na motivacijo športnikov za študij. Poleg ukvarjanja s športom ima športnik, ki se izobražuje, v sebi več vlog, npr. vlogo dijaka ali študenta. Čeprav ves svoj čas posveča treningom in tekmovanjem, mora poleg tega s športno kariero usklajevati še študijske obveznosti. Usklajevanje izobraževanja in treniranja pa športnikom predstavlja zelo velik izziv. Nekateri obveznosti obeh področij usklajujejo brez težav, nekateri žal ne. To je odvisno predvsem od motivacije posameznika in njegovih motivov za študij.
Keywords: motivacija, šport, izobraževanje, dvojna kariera, študij
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 1206; Downloads: 143
Full text (913,32 KB) |
28. Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorjuNeža Žugelj Gašperšič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 13151; Downloads: 350
Full text (892,09 KB) |
29. Proces zaposlovanja tujcev v Podjetju XTjaša Rus, 2021, undergraduate thesis Abstract: Delodajalci si velikokrat zaradi pomanjkanja ustreznega kadra na lokalnem trgu pomagajo z zaposlovanjem tujcev. Pri tem se srečujejo s številnimi izzivi, kot so trajanje postopka pridobitve pravne podlage za zaposlitev tujca, jezikovne ovire ter ustreznost samega selekcijskega postopka za zadrževanje novo zaposlenih v podjetju. Proces zaposlovanja tujcev je dolgotrajen in odvisen od različnih državnih institucij, zato je zaradi vloženih virov toliko večjega pomena ustreznost izbranih kadrov.
Ugotovili smo, da je faza postopka zaposlovanja v Podjetju X, ki je za kandidate najtežja, obdobje pred pričetkom dela in sicer čakanje na pravno podlago za zaposlitev tujca, predvsem zaradi dolgotrajnosti postopka. Pojasnili smo zakaj sta elementa selekcijskega postopka, ki pripomoreta k znižanju stopnje fluktuacije realna predstavitev zahtev delovnega mesta in delovni preizkus. Postopkovno je proces zaposlovanja in selekcije kadrov v Podjetju X že optimiziran, možnosti za izboljšavo pa se kažejo predvsem pri integraciji tujcev v delovno okolje (tečaj slovenskega jezika). Rezultat zaključnega dela je izdelana analiza faz selekcijskega postopka Podjetja X.
Keywords: proces zaposlovanja, tujci, selekcijski postopek, delovni preizkus
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 841; Downloads: 111
Full text (2,28 MB) |
30. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju XNika Pirih, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem povzemamo teoretična izhodišča o motivaciji, zadovoljstvu, nezadovoljstvu, motivacijskih dejavnikih in motivih. Namen naloge je ugotoviti stanje motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih v podjetju X in na podlagi rezultatov vodstvu podjetja podati predloge za izboljšavo. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta ključna za dobro in natančno opravljeno delo, s katerim lahko podjetje dobro posluje. V drugem delu diplomske naloge smo ugotovili, da so v podjetju X zaposleni dokaj motivirani in zadovoljni, vendar bi lahko njihovo stopnjo motiviranosti ter zadovoljstva še povečali. Ugotovili smo, da so najbolj motivirani moški; zaposleni, stari 30-44 let ter nad 59 let; z višješolsko izobrazbo ter tisti zaposleni, ki so v podjetju do 5 let ter tisti, ki so zaposleni v režiji. Najbolj zadovoljne delavke pa so ženske; zaposleni, stari 30–40 let ter nad 59 let; zaposleni z visokošolsko in višješolsko izobrazbo; zaposleni, ki so v podjetju manj kot 5 let ter tisti, ki delajo v režiji. Podjetju X predlagamo, da vodje za povečanje motivacije pogosteje pohvalijo delavce za dobro opravljeno delo in vložijo več truda v motiviranje zaposlenih. Za povečanje zadovoljstva pa predlagamo, da se izboljša organizacija dela ter se zagotovi dodaten kader v obdobjih, ko se poveča količina dela.
Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo.
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 2103; Downloads: 427
Full text (1,24 MB) |
