| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza varnosti obrata polimerizacije
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

3.
Analiza zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov in predlogi za izboljšave
Daša Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje spremljanje in analizo zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov v času uvajanja novega načina pakiranja, t. i. tehnologije Track&Trace (T&T). Osnovni namen tehnologije Track&Trace je boljše sledenje in preprečitev možnosti ponarejanja zdravil. Hkrati smo v okviru magistrskega dela spremljali implementacijo orodij vitke proizvodnje v izbrano farmacevtsko podjetje. V okviru naloge smo kreirali predloge za izboljšave, ki so potrebne zaradi novonastalih težav ob uvajanju tehnologije Track&Trace in jih uvedli v proizvodnjo. Spremljali smo izdelane količine in kazalnik OAE (celovita učinkovitost sredstev, ang. Overall Asset Effectiveness), vrednotili zastoje ter uvajali izboljšave. Želeli smo doseči večje število izdelanih količin z uvedbo tehnologije Track&Trace in vsaj enako vrednost kazalnika OAE, kot je bila pred nadgradnjo linije. Rezultati kažejo, da so se ob začetku uvajanja nove tehnologije izdelane količine in vrednost kazalnika OAE pričakovano zmanjšali, po enem letu in pol pa smo v povprečju dosegli večje število izdelanih produktov na mesec s tehnologijo Track&Trace v primerjavi z navadno proizvodnjo. Prav tako smo ob koncu spremljanja proizvodnje dosegli skoraj isto vrednost OAE v primerjavi s tisto pred nadgradnjo proizvodne linije pretisnih omotov.
Ključne besede: vitka proizvodnja, serializacija, optimizacija procesa, farmacevtska industrija, celovita učinkovitost sredstev
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

4.
The impact of the COVID-19 pandemic in 2020 on the quality of STEM higher education
Zorka Novak-Pintarič, Zdravko Kravanja, 2020, kratki znanstveni prispevek

Opis: Pandemic COVID-19 has forced universities around the world to go online virtually overnight. This has been a major challenge, especially for study programmes in STEM areas (Science, Technology, Engineering, Mathematics) where distance learning was not previously preferred. This was mainly due to a large proportion of the experimental laboratory work done by students, which could reach up to half of all contact hours. While the lectures were utilized practically immediately after lockdown using video conferencing systems, the implementation of the practical study contents posed a greater challenge. This paper presents specific adaptations for certain activities in the university education of chemical engineering that had to be implemented quickly, such as laboratory and computer exercises, students' final theses and dissertations, internships, knowledge examination and evaluation. We highlight the most critical activities and most urgent solutions that were initiated. Various measures taken against the spread of the coronavirus had to take into account many uncertainties about the duration of the pandemic to ensure that students acquire the desired competences and skills in time without being physically present in the laboratories. Particular attention is paid to examinations, especially calculus tests, which are difficult to apply remotely. First evaluations show that the adapted learning process has been carried out effectively, but the big unknown is how successfully the students will pass the exams and how the lessons will be conducted in next academic year.
Ključne besede: pandemic, higher education, COVID-19, coronavirus
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 746; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (682,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Modeliranje posledic izlitja raztopin vodikovega fluorida in natrijevega hidroksida
Urška Brence, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uporaba prostodostopnih računalniških programov Evaporation Calculator in ALOHA. Računalniški program Evaporation Calculator smo uporabili za analizo masnega pretoka izhlapevanja vodikovega fluorida. Ugotovili smo, da se masni pretok izhlapevanja vodikovega fluorida povečuje s hitrostjo vetra, koncentracijo raztopine in temperaturo ozračja. Z uporabo računalniškega programa ALOHA smo modelirali kemijsko nesrečo izlitja 70 % fluorovodikove kisline v treh letnih časih. Rezultati so pokazali, da bi bile najhujše posledice kemijske nesreče razlitja HF v poletnem času. Takrat bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 395 metrov ali manj in bi se tam zadrževali vsaj 60 minut. Ugotovili smo tudi, da se pri 10 minutnem zadrževanju na mestu v bližini kemijske nesreče območje nevarnosti zmanjša na 193 metrov. Negativne učinke na zdravje bi občutili vsi ljudje, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 2600 metrov ali manj, ne glede na čas zadrževanja na nevarnem območju. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili tudi računalniški program Microsoft Excel, s katerim smo modelirali iztekanje raztopine natrijevega hidroksida iz rezervoarja skozi majhno odprtino. Rezultati so pokazali, da bi se hranilnik izpraznil v 18 minutah in 27 sekundah. Prav tako smo z omenjenim programom modelirali potek nevtralizacije 70 % raztopine vodikovega fluorida s 50 % raztopino natrijevega hidroksida ter izračunali spremembo temperature zmesi, ki je posledica eksotermne reakcije med izbranima kemikalijama.
Ključne besede: ALOHA, Evaporation Calculator, izlitje vodikovega fluorida, modeliranje iztekanja, nevtralizacija, eksotermna reakcija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Varnost kemijskih procesov
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: kemijski procesi, varnost, vaje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 100
URL Povezava na datoteko

8.
Process optimization
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, Zdravko Kravanja, 2020, drugo učno gradivo

Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 90
URL Povezava na datoteko

9.
Optimiranje procesov
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, Zdravko Kravanja, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: optimiranje procesov, vaje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 123
URL Povezava na datoteko

10.
Chemical process safety
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, 2020, drugo učno gradivo

Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici