| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 135
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Programski jezik Python v kemijskem inženirstvu in kemiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urša Keše, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega jezika Python za reševanje problemov v kemiji in kemijski tehnologiji, kar vključuje osnove programskega jezika, zbirko prosto dostopnih knjižnic ter primere nalog in rešitve z uporabo pythonske kode. Osnove programskega jezika so primerljive osnovam, ki so že del univerzitetnega študijskega programa, kjer sta študentom predstavljena programska jezika Fortran in Matlab. Največja prednost Pythona je zbirka modulov, ki so dostopni preko knjižnic ChemPy, NumPy, Matplotlib, Chemlib, Openpyxl in Xlsx Writer, ki smo jih opisali v drugem poglavju. Poleg zbirke knjižnic smo v poglavju predstavili osnove programiranja, osnovne podatkovne tipe programskega jezika Python ter kompleksnejše tipe, kot so funkcije, logične vrednosti in pogojni stavki. Na koncu poglavja smo predstavili uporabo knjižnic za grafično predstavitev podatkov in analizo rezultatov. Glavni del diplomskega dela so primeri nalog, ki so rešene z uporabo Python knjižnic, kjer smo predstavili kodo za določanje lastnosti produktov in reaktantov, stehiometrije, izračun toplote kemijskih reakcij in določanja topnosti. Na koncu smo dodali še nalogo primerjave rešitve naloge v fortranski kodi in pythonski kodi. Ugotovili smo, da je uporaba Pythona za reševanje problemov v kemiji in kemijskem inženirstvu priročna, preprosta in obsežna. Uporaba jezika je primerljiva fortranskemu, z uporabo knjižnic je pythonski jezik uporaben za širši nabor problemov kot fortranski jezik.
Keywords: Python v kemiji, ChemPy, Chemlib, Python knjižnice, programiranje, kemija, kemijsko inženirstvo, univerzitetni študij
Published in DKUM: 12.07.2022; Views: 90; Downloads: 18
.pdf Full text (2,91 MB)

2.
Importance of business models in circular economy : bachelor thesis
Fernández Gómez Raquel, 2022, undergraduate thesis

Abstract: This bachelor thesis studies and analyzes the importance of business models in the Circular Economy. The company studied is an SME, i.e. 10 to 250 employees. The smaller companies are mainly confronted with the problem of resources, and the larger ones with their strategic orientation. The aim is to generate a guideline or way of doing that serves as a model for the SMEs already created so that the transition from the Linear Economy, which is still predominant today, to a Circular Economy. The idea is, after the study, a real case study of SMEs working with the premises of CE to establish a market model that follows the same. To support changes, we have documented the different business models currently in use, choosing the Canvas Business Model for several reasons and making the various changes necessary to make this a sustainable and circular model. In addition, it is established that the process of innovation and modification must be applied as a continuous cyclical process. If the company wants to be successful, it is a continuous cycle model, which should never stop.
Keywords: Business Models for Circular Economy, Business Model Canvas, Industrial symbiosis, Ressource efficciency, Synergies, Sustainable development, CE in SMEs, Circular Economy, Product Sustainable Design.
Published in DKUM: 12.07.2022; Views: 73; Downloads: 2
.pdf Full text (3,43 MB)

3.
Možnosti za toplotno integracijo in izkoriščanje odpadne toplote pri procesih mešanja : magistrsko delo
Ana Jurgec, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje analizo procesa mešanja v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov za čiščenje. Tehnološki proces je sestavljen iz več korakov, vse od skladiščenja in kontrole prispelih surovin do pakiranja in kontrole končnih izdelkov ter njihove odpreme. Osrednji proces poteka v mešalnih posodah, kjer se preko kače v plašču vsebina v mešalcu greje oz. hladi. Pri mešanju lahko pride bodisi do sproščanja toplote in je potrebno hlajenje ali pa je za pripravo surovin potrebno dodatno gretje. V proizvodnem procesu podjetja skupno poteka proizvodnja po približno 220 recepturah, ki se izvajajo po določenem urniku. Glavni cilj magistrske naloge je bil za določeno obdobje oceniti, koliko energije je potrebno za gretje oz. hlajenje pri procesu mešanja. Iz ocene porabe energije za določeno obdobje se je izkazalo, da so potrebe po hlajenju veliko večje kot po gretju. Glede na specifiko obravnavanega šaržnega procesa se je vpeljava toplotne integracije procesa izkazala za manj možno. V nadaljevanju smo se zato osredotočili na iskanje možnosti za izkoriščanje odpadne toplote, ki jo odvede hladivo ter raziskali priložnosti za izboljšanje učinkovitosti hlajenja in posledično tudi zmanjšanja stroškov. Na podlagi pridobljenih podatkov, ocen energetskih bilanc ter z uporabo literature smo predlagali nekaj potencialnih rešitev in smernic za izboljšave procesa oz. nadaljnje korake optimizacije proizvodnje. Možnosti uvedbe novosti smo tudi preučili in ovrednotili njihovo uporabnost za proces. Pridobljeni podatki so za podjetje zelo koristni, saj so med analizo pridobili natančnejše podatke, ki dodatno koristijo pri poznavanju in razumevanju procesa.
Keywords: šaržni procesi, toplotna integracija, izkoriščanje odpadne toplote, hlajenje, gretje
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 111; Downloads: 12
.pdf Full text (2,09 MB)

4.
Analiza proizvodnega procesa za trajnostno proizvodnjo formalina : magistrsko delo
Jan Puhar, 2022, master's thesis

Abstract: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Keywords: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Published in DKUM: 08.06.2022; Views: 157; Downloads: 21
.pdf Full text (2,03 MB)

5.
4th International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy, [September 13th to September 15th 2021, Portorož, Slovenia] : conference proceedings
2022

Abstract: The 4th International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was organized by the Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor in collaboration with the Strategic Research and Innovation Partnership - Networks for the Transition into Circular Economy (SRIP- Circular Economy). The conference was held in Portorož, Slovenia, at the Grand Hotel Bernardin from September 13th to September 15th, 2021. TBMCE 2021 was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Keywords: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Published in DKUM: 30.05.2022; Views: 179; Downloads: 22
.pdf Full text (2,67 MB)
This document has many files! More...

6.
3rd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy, [September 13th to September 15th 2021, Portorož, Slovenia] : conference proceedings
2022

Abstract: The 3rd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was organized by the Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor in collaboration with the Strategic Research and Innovation Partnership - Networks for the Transition into Circular Economy (SRIP- Circular Economy). The conference was held virtually on December 15, 2020. TBMCE 2020 was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Keywords: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Published in DKUM: 30.05.2022; Views: 146; Downloads: 9
.pdf Full text (35,67 MB)
This document has many files! More...

7.
Študija adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
David Homšak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijske sposobnosti bentonita za odstranjevanje lipofilnih snovi iz vodnih raztopin. Vzorec bentonita smo karakterizirali; opravili analizo za določitev elementarne sestave z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. Vrednost zeta potenciala je znašala 0,229 mV. Povprečna velikost delcev je znašala 1833 nm. PDI pa je znašal 0,52. Učinkovitost adsorpcije smo analizirali gravimetrično. Za ekstrakcijo smo uporabljali n-heksan. Na modelni raztopini sončničnega olja s koncentracijo 6,92 g/L smo ob dodatku 1 g bentonita in stresanju 18 h uspeli odstraniti 98,5 % lipofilnih snovi iz vodne raztopine. Eksperimentalni podatki sledijo Freundlichovi in Langmuirjevi izotermi, vendar je ujemanje večje z Freundlichovo. Zato sklepamo, da je adsorpcija večplastna. Adsorpcijska kapaciteta je znašala 2322 mg/g. Bentonit smo preizkusili še na realnem vzorcu odpadne vode iz kozmetične industrije. Stresali smo 18 h ob dodatku 1 g bentonita. Učinkovitost adsorpcije je z naraščujočo koncentracijo lipofilnih snovi v vzorcu padala. Pri začetni koncentraciji 446 mg/L smo iz vodne raztopine vzorca uspeli odstraniti 93,0 % lipofilnih snovi. Raztopinam vzorca smo izmerili tudi pH. Ta je znašal ~7.1 in je s koncentracijo rahlo naraščal. Izrabljeni bentonit smo poskusili regenerirati z 0,1 M razt. NaOH. Regenerirali smo 4 h. Postopek smo ponovili skupno štirikrat. Učinkovitost adsorpcije je že po prvi regeneraciji precej padla, po nadaljnih ponovitvah pa ni padala. Podaljšanje časa regeneracije na 18 h ni imelo vpliva. Dvig koncentracije na 2 M je zvišal obnovitev adsorpcijske sposobnosti s 30 na 50%. Regeneracija bentonita tako ni bila uspešna.
Keywords: bentonit, težkohlapne lipofilne snovi, adsorpcija, regeneracija, odpadne vode
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 473; Downloads: 32
.pdf Full text (2,74 MB)

8.
Optimizacija procesa ekstrakcije farmacevtske učinkovine : magistrsko delo
Matej Furek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo ekstrakcijo aktivne farmacevtske učinkovine iz vodne v organsko fazo z uporabo ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Izvedli smo simulacijo proizvodnega procesa ekstrakcije, ki je sestavljen iz šestih ekstrakcijsko-separacijskih centrifug (Westfalia). Simulacijo smo izvedli na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnje. Simulirali smo trenutno postavitev centrifug (1-1-1-1-1) ter izvedli simulacije štirih alternativnih postavitev centrifug. Rezultati nakazujejo, da se rezultati simulacije osnovne postavitve skladajo s podatki realnega procesa, na podlagi česar sklepamo, da so skladni tudi rezultati alternativnih postavitev. Na osnovi eksperimentalnega načrta smo razvili matematične modele za napovedovanje izkoristkov obravnavanih postavitev ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Polinomski matematični modeli za oceno učinkovitosti posamezne postavitve izkazujejo visoko ujemanje s podatki (R2 > 0,98). Razvite modele smo uporabili za optimizacijo procesa ekstrakcije. Rezultati optimizacije nakazujejo, da bi lahko z alternativno postavitvijo (2-1-1-1) dosegli enako učinkovitost, kar bi sicer zahtevalo 750 L/h višji pretok organskega topila, vendar bi s tem močno razbremenili centrifugi v prvi stopnji.
Keywords: ekstrakcijsko-separacijske centrifuge, aktivna farmacevtska učinkovina, simulacija, optimizacija
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 334; Downloads: 43
.pdf Full text (2,50 MB)

9.
Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Borut Solina, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja.
Keywords: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 292; Downloads: 50
.pdf Full text (2,26 MB)

10.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti : doktorska disertacija
Klavdija Zirngast, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Keywords: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 490; Downloads: 45
.pdf Full text (3,26 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica