| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA MLADIH RAZISKOVALCEV
Silva Bodanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti opredeljuje raziskovalca kot fizično osebo, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. Čeprav zakon pojma mladi raziskovalec ne definira, je v raziskovalni sferi poznan pojem oziroma program »Mladi raziskovalci«. Kot instrument znanstvene politike v Republiki Sloveniji se program »Mladi raziskovalci« izvaja že od leta 1985, ko je tedanja Skupščina RSS odobrila financiranje usposabljanja prvim mladim raziskovalcem. Rezultat programa je vrsta uveljavljenih doktorjev znanosti, ki delujejo doma in po svetu. Gre za program financiranja podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti. Program »Mladi raziskovalci« je izdatno prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih in programskih skupin. Njegov osnovni namen je financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah s ciljem, da se obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Povečanje števila raziskovalcev je predvsem posledica stalnega dotoka ustrezno usposobljenih mladih raziskovalcev na področje raziskav in razvoja. Mladi raziskovalci so tisti podiplomski študentje, ki so z namenom pridobitve znanstvenega naziva 'doktor znanosti' vključeni v raziskovalno delo na raziskovalnih programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih, so v rednem delovnem razmerju za določen čas, sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji se poleg programa »Mladi raziskovalci« izvaja tudi program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«. Zadnja štiri leta ta program izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preko Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. S programom se želi pridobiti kakovostne človeške vire na področjih, kjer slovensko gospodarstvo potrebuje nova znanja za razvoj visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev. Del sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti krije tudi Evropska unija.
Ključne besede: mladi raziskovalec, mladi raziskovalec iz gospodarstva, mentor, podiplomski študij, raziskovalno delo, doktorat znanosti, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, javni uslužbenec
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 2223; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

32.
PRAVNA UREDITEV LOBIRANJA V SLOVENIJI IN V PRIMERJALNEM PRAVU
Anja Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Lobiranje ima dolgoletno tradicijo in se nekoliko razlikuje od države do države, zaradi razlik v tradicijah in političnih sistemih. Sam pojem lobiranja ni tako enostaven, kot se morda na prvi pogled zdi. Kot aktivnosti, katerih namen je vplivati na javne organe s posebnim poudarkom na člane zakonodajnega telesa, promoviranje in zagotavljanje sprejetja določene zakonodaje z vplivanjem na javne organe in tudi poskusi spodbujanja javnih organov k določeni aktivnosti. V družbenem smislu predstavlja lobiranje dejansko sestavino vsakega demokratičnega zakonodajnega in političnega procesa. Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in je odločevalcem skrit pred očmi javnosti. Kljub stoletni tradiciji za posamezne primere ni natančno predpisan. Lahko je povsem preprost ali pa večplasten in zapleten. Predvsem želim predstaviti dejstva, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvedbi lobistične kampanje, da bi le-ta prinesla želene rezultate. Pravilno načrtovanje strategije in taktike lobiranja namreč močno poenostavi razumevanje lobiranja kot procesa pogajanj. Lobiranje je lahko učinkovito le s pravilno zastavljenimi in izpeljanimi postopki, ki morajo biti usmerjeni v pravo ciljno publiko in prave politične odločevalce. Za to pa so potrebna različna znanja, veščine, metode in tehnike lobiranja, ki jih mora poznati vsak lobist. Samo pravilno postavljena strategija in dosledna izpeljava lobističnih procesov so ključ do želenih ciljev, dogovorjenih med lobistom in njegovim naročnikom. Pravno-formalna ureditev lobiranja lahko zagotovi, da bo lobiranje transparentno in bo zagotavljalo dopustno in želeno delovanje lobistov ter organizacij, povezanih z lobiranjem. Zato je nujno potrebno, da se v EU izpeljejo aktivnosti za ustrezno pravno ureditev področja uveljavljanja interesov na eni strani in delovanja odločevalcev na drugi strani. Lobiranje je tako nujno potrebna demokratična dejavnost, ki ob ustrezni pravni regulaciji, z močjo argumentov, zagotavlja širši vidik demokracije v interesu javnosti.
Ključne besede: Lobiranje, lobist, komuniciranje, proces lobiranja, pravna ureditev, demokracija, korupcija, etika.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 2686; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (6,88 MB)

33.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Teo Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas spada med tako imenovane atipične ali posebne pogodbe o zaposlitvi. Razlika od tipične torej pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se razlikuje po tem, da je čas trajanja pogodbe časovno omejeno in preneha z potekom tako določenega časa. V Slovenije je pogodba o zaposlitvi za določen čas zelo razširjena in tako spada Slovenija med sam vrh Evropske unije glede zaposlenih za določen čas. Institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas v Republiki Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Tako bom v diplomskem delu predstavil kako so urejena delovna razmerja v Republiki Sloveniji na poudarku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter kako je urejena problematika zaposlitve za določen čas v nekaterih drugih evropskih državah.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, pogodbene stranke, razlogi za sklenitev
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3588; Prenosov: 467 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

34.
ZDRAVSTVENO VARSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI IN OPREDELITEV DO PREDLAGANIH SPREMEMB OBSTOJEČE ZAKONODAJE
Tina Trček, 2010, diplomsko delo

Opis: Posameznikova pravica do zdravja je relativna. Kljub temu, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, pa nosi določeno odgovornost tudi država. To predvsem pomeni, da mora prebivalcem zagotoviti socialno varnost in zdravstveno zavarovanje. Pravila, ki ju zagotavljajo, se zaradi prilagajanja razmeram nenehno spreminjajo. V diplomskem delu je po opredelitvi temeljnih pojmov predstavljen sam razvoj zdravstvenega varstva pri nas ter trenutna ureditev, predstavljene pa so tudi ureditve zdravstvenega varstva treh drugih držav. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi predlaganih sprememb obstoječe zakonodaje ter različnim pogledom na predlagane spremembe.
Ključne besede: Posameznik, država, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, socialna varnost, spremembe zakonodaje.
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 2210; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (374,83 KB)

35.
POKLICNA MOLČEČNOST V ZDRAVSTVU
Gašper Planinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravnik se pri srečanju s pacientom seznani z mnogimi intimnimi in zasebnimi podatki pacienta, za katere pacient upravičeno pričakuje, da ne bodo zapustili ordinacije. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno medsebojno zaupanje med pacientom in zdravnikom. Dolžnost varovati poklicno skrivnost je določena tako s Kodeksom medicinske deontologije Slovenije, kot tudi s številnimi zakoni, kot so Zakon o pacientovih pravicah, Kazenski zakonik, Zakon o zdravniški službi itd., velja pa tako za zdravnike, kot tudi za preostalo zdravstveno osebje. Za poklicno skrivnost se štejejo vsi podatki, ki jih zdravnik pridobi zaradi narave njegovega dela. Sem štejemo vse podatke o pacientu, še posebej podatke o njegovem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter seveda tudi informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni in poškodb. Dolžnost zdravniške molčečnosti je eden izmed vidikov pravice do zasebnosti, ki pa je ena izmed pomembnejših osnovnih človekovih pravic. Pravica do zasebnosti je urejena z mnogimi mednarodnimi pravnimi akti, ki veljajo tudi pri nas. Poleg teh mednarodnih aktov pa je pravica do zasebnosti v Sloveniji urejena tudi s 35. členom ustave. Naša zakonodaja je eno od pravic zasebnosti, varstvo zasebnih podatkov, zavarovala še s posebnim zakonom (zakon o varstvu osebnih podatkov). V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljen pojem in razvoj osnovnih človekovih pravic in svoboščin, pravice do zasebnosti in konkretneje pravice do zasebnosti v medicini. Podrobneje je predstavljena zdravniška skrivnost kot vidik pravice do zasebnosti — od zgodovinskega pogleda, pravne podlage, do omejitve zdravniške molčečnosti, načinov, posledic izdaje in procesnopravnih problemov, predstavljena pa je tudi ureditev zdravniške molečečnosti v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Irskem.
Ključne besede: človekove pravice, pravica do zasebnosti, pravica do zasebnosti v medicini, etika, razmerje med pacientom in zdravnikom, poklicna skrivnost, poklicna molčečnost, zdravniška molčečnost, pravo in medicina, zdravstvo
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 5905; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (638,35 KB)

36.
Neprostovoljna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami z vidika varstva človekovih pravic
Brigita Bubnjar, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo poskuša prikazati slovensko in mednarodno pravno ureditev področja neprostovoljne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami v zvezi s katero ostajajo nekateri neprijetni spomini iz bližnje preteklosti, ko se je ta izvajala pretežno iz političnih razlogov. Ukrep neprostovoljne hospitalizacije odpira poleg pravnih še nekatera etična vprašanja. Temeljna zahteva, ki jo je potrebno postaviti je, da zdravniki spoštujejo človekove pravice ter z zakonom predpisan postopek, kar v prvi vrsti predstavlja udejanjanje pravic do zakonitega in poštenega sojenja. Svoboda je namreč preveč pomembna pridobitev demokratične družbe, da bi odločitve o njej prepustili le psihiatrom.
Ključne besede: duševne motnje, neprostovoljna hospitalizacija, mednarodni pravni dokumenti, ureditev v Republiki Sloveniji, primerjalno pravni vidik, človekove pravice.
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 3121; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (445,45 KB)

37.
NAPOTITEV JAVNIH USLUŽBENCEV V SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA IN KONZULATE
Jožica Bračun Bokor, 2010, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo skuša predstaviti javne uslužbence, ki v okviru Ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatsko službo v diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter njihove pravice in obveznosti, ki se nekoliko razlikujejo od ureditve za ostale javne uslužbence. V diplomskem delu je predstavljen delovnopravni položaj diplomatov, med njimi tudi položaj veleposlanikov, strokovno tehničnih javnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev, ki so napoteni v diplomatska predstavništva in konzulate na podlagi Zakona o zunanjih zadevah. V delu se ugotavlja specifika postopkov in problemov, tegobe diplomatske službe ter se primerja ureditev skozi zakonodajne spremembe. Diplomsko delo skuša ugotoviti ali sedanja pravna ureditev javnim uslužbencem v diplomatskih predstavništvih in konzulatih zagotavlja dobre pogoje za kvalitetno, predano in učinkovito delo na delovnem mestu ter ali ureditev zagotavlja prijazne razmere tudi za družinske člane, ki z njimi bivajo v tujini. Diplomsko delo analizira organiziranost in delovanje diplomacij v nekaterih državah članicah EU, in sicer na Nizozemskem, Irskem in v Avstriji ter jo primerja z ureditvijo v Sloveniji. Na koncu diplomsko delo predstavi še Evropsko službo za zunanje delovanje in kakšen pomen bo ta imela za slovenske diplomate.
Ključne besede: diplomacija, Ministrstvo za zunanje zadeve, notranja in zunanja služba, diplomat, strokovno tehnični javni uslužbenec, veleposlanik, diplomatsko predstavništvo in konzulat, gospodarska diplomacija
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 2186; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (537,17 KB)

38.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DELODAJALCA
Tjaša Zupan, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2924; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

39.
ZAPOSLOVANJE POMORŠČAKOV
Klemen Princes, 2010, diplomsko delo

Opis: Delovno pravo za pomorščake je, kot večina pomorskega prava, močno unificirano. Delovna razmerja v pomorstvu so urejena drugače od splošne delovne zakonodaje zato, ker je narava dela drugačna. Pomorščaki so ves čas na ladjah, tudi ko imajo čas za počitek, izpostavljeni so različnim vremenskim vplivom, ob tem pa morajo ves čas skrbeti za varnost plovbe, tovora in posadke. Ker so pogoji dela za vse pomorščake v grobem enaki, so se skozi konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO), delo ITF-ja in, na evropskem nivoju, evropskega socialnega dialoga, tudi pogoji zaposlitve, načina dela, socialnega varstva, dokumentov, odpovedi pogodb, plačil in dopusta močno izenačili. Najnovejša konvencija MOD, Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, bo, ko bo stopila v veljavo, še dodatno poenotila standarde zaposlovanja in dela. Slovenija sledi razmeram v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: delovno pravo, pomorsko pravo, MOD, IMO, ITF, MLC, SOLAS, MARPOL, STCW
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2355; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (422,54 KB)

40.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2821; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (386,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici