| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti
Simona Križ, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja. Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant. Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje. Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo.
Ključne besede: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2388; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1004,53 KB)

22.
NADOMESTNO MATERINSTVO, PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV IN PREDLOG UREDITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Srečko Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Z razvojem medicine so se tudi na področju materinstva oziroma starševstva zgodile bistvene spremembe. Nekoč je lahko ženska postala mati oziroma sta moški in ženska lahko postala (biološka) starša otroku le po naravni poti – s spolnim odnosom. V kolikor jima to ni bilo dano, je bila edina možnost, da postaneta starša, s posvojitvijo (tujega) otroka. Razvoj medicine je omogočil različne načine zdravljenja neplodnosti. V primeru, da je imela ženska težave z zanositvijo, se ji je omogočilo ustrezno zdravljenje (hormonske terapije), ali pa se je izvedel postopek umetne oploditve. S pomočjo medicine je tako lahko ženska zanosila in rodila otroka, ki je bil biološko povezan vsaj z enim izmed staršev (če se je pri postopku umetne oploditve uporabila spolna celica darovalca/darovalke). Težava se je pojavila, ko ženska zaradi zdravstvenih razlogov ali kljub zdravljenju neplodnosti ni mogla zanositi in donositi otroka. Rešitev se je ponudila v nadomestnem materinstvu, pri katerem se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka za drugo žensko oziroma starša in jima otroka po rojstvu za vedno izročila. V kolikor zdravljenje neplodnosti kot pomoč paru, da postaneta starša, še ne povzroča negativnih odzivov, je negativnih odzivov že več pri zdravljenju neplodnosti s pomočjo spolne celice (anonimnega) darovalca (možnost izbire, kakšnega otroka želimo). Vsekakor veliko negativnih odzivov sproža nadomestno materinstvo kot nova in vse pogostejša možna oblika materinstva oziroma starševstva. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu najprej obravnavam različne oblike materinstva oziroma starševstva, kadar par ne more dobiti otroka po naravni poti – s spolnim odnosom. Posebni poudarek je na nadomestnem materinstvu – tako medicinski kot pravni vidik. Navedeni so tudi najpogostejši etični in pravni pomisleki v zvezi z institutom nadomestnega materinstva. V nadaljevanju je prikazana ureditev nadomestnega materinstva v nekaterih državah. Ureditev tega področja sega od absolutne prepovedi do dovoljenosti in ponekod države s svojimi ukrepi sploh ne posegajo na to področje. ZDA na zvezni ravni tega področja nimajo urejenega in je tako vsaki posamezni državi prepuščeno, na kakšen način in če bo to sploh urejala. Predstavljeni so tudi nekateri mednarodni akti, ki se posredno ali neposredno nanašajo na nadomestno materinstvo. V drugem delu obravnavam, kako je nadomestno materinstvo urejeno v Sloveniji in s kakšnimi težavami se že srečujemo zaradi različne mednarodnopravne ureditve nadomestnega materinstva. Poskušam podati odgovor na vprašanje, ali naj bo nadomestno materinstvo dovoljeno v Sloveniji, zakaj in pod kakšnimi pogoji in kako bi dovolitev nadomestnega materinstva (seveda pod strogimi pogoji in omejitvami) vplivala na veljavne predpise. V tem, drugem delu bi se osredotočil predvsem na to, da bi potrdil ali ovrgel posamezne hipoteze.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, nameravana (bodoča) starša, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševske pravice
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 4030; Prenosov: 862
.pdf Celotno besedilo (1006,12 KB)

23.
MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mateja Hrnčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Ključne besede: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 3937; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (476,91 KB)

24.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Suzana Dražnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Ključne besede: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 4466; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (479,68 KB)

25.
PRIMERJAVA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH RS Z DANSKO ZAKONODAJO
Edita Čoroli, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo vključila v njen integracijski proces. Ta proces prinaša veliko sprememb, ne le političnih in ekonomskih, ki so najbolj izpostavljene, ampak tudi na drugih področjih. Diplomsko delo obravnava delovno področje in to v primerjanju dveh držav, Republike Slovenije in Kraljevine Danske. Skozi primerjavo teh dveh pravnih sistemov se ne moremo izogniti tudi Evropski uniji, saj je prav ona pripomogla k težnji po oblikovanju skupnih politik. Evropsko pravo vedno bolj oblikujejo nacionalna prava, tudi na področjih, ki so v domeni nacionalnih interesov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, delovni čas, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno delovno pravo
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 2247; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (776,48 KB)

26.
UREDITEV DISKRIMINACIJE V VELJAVNI ZAKONODAJI TER KONVENCIJAH, NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN DELA, V RAZMERJU S TUJIM ELEMENTOM
Jasna Ribaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Prepoved diskriminacije in načelo enakih možnosti pri zaposlovanju je kot splošno načelo obravnavano v številnih mednarodnih ter nacionalnih dokumentih, ki urejajo posebej področje dela in zaposlitve. Dokumenti izhajajo iz prepovedi diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin. V nalogi se poleg problema diskriminacije pri zaposlovanju in delu, osredotočam tudi na diskriminacijo pri zaposlovanju in delu v razmerjih, ki vsebujejo mednarodni element. Za okvirno sliko problema se je potrebno najprej ozreti po zgodovini problema in stoletnim naporom različnih neodvisnih organizacij (kot MOD), držav in regionalnih povezav, ter si ustvariti pregled nad njihovimi bogatimi rezultati dela iz tega področja. Prav tako je ureditev problematike potrebno obravnavati na različnih nivojih. Izhajam iz opredelitve pojmov na nacionalni ravni, ter ureditve problematike na ravni zakonov in ustave. Napredujem na raven Evropske zakonodaje, kateri sledi pregled obstoječe sodne prakse Sodišča ES, ki je pomembna tudi s stališča evroavtonomne interpretacije zakonodaje. Na koncu sledi še pregled organizacij, aktivnih na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: diskriminacija, delovno razmerje, tuj element, zgodovina prepovedi diskriminacije, zakonodaja in konvencije
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1537; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (696,32 KB)

27.
ZAPOSLOVANJE V SLOVENSKI VOJSKI
Ivan Šušnjara, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po prehodu iz sistema splošne vojaške obveznosti (naborniškega sistema) v prostovoljno popolnjevanje oboroženih sil (poklicno vojsko), je Slovenska vojska postala eden največjih delodajalcev v državi. Sprememba je terjala zaposlovanje v bistveno večjem obsegu kot do tedaj. Slovenska vojska je v ta namen uvedla projekt PROVOJ (profesionalna vojska), ki naj bi celovito in učinkovito realiziral zaposlitvene cilje do leta 2010. Nekaj let pozneje pa se je pokazalo, da kljub naporom proces ne poteka gladko in načrtovano. Še več, število zaposlitev je iz leta v leto upadalo, trend zapuščanja pa se je nadaljeval. Tako je leta 2007 prvič bilo število zapuščanj vojske večje od števila zaposlitev. Razlogi za slab interes po zaposlitvi v Slovenski vojski so bili predvsem gospodarska rast v državi, manjša konkurenčnost Slovenske vojske ter pogoji zaposlovanja. Enaki razlogi so povzročali, da je število odhodov iz Slovenske vojske naraščalo. Od vzvodov, ki so v takšnih situacijah na voljo in jih uporabljajo druge članice NATA, Slovenska vojska ni uporabila praktično nobenega (razen povečanja naložb v promocije). Vendar pa se je v naslednjih letih trend obrnil v prid zaposlitev. Razlog za to je zopet in predvsem v gospodarski krizi, ki je zajela državo. Povečalo se je število brezposelnih in posledično iskalcev službe, kar pa je sovpadalo s povečano promotivno dejavnostjo. Vendar bo prej ali slej krize v državi konec in Slovenska vojska mora na to biti pripravljena. Postati mora konkurenčna na trgu delovne sile ter fleksibilna v postavljanju in spreminjanju pogojev zaposlovanja, če se želi izogniti trendom iz preteklosti. V nalogi sem predstavil, kako so se problematike zaposlovanja in zadrževanja kadra lotili v Belgiji, Združenem kraljestvu ter ZDA, ter predlagal nekaj vzvodov, ki bi lahko zagotavljali nemoten proces zaposlovanja in zadrževanje v Slovenski vojski.
Ključne besede: Slovenska vojska, naborniški sistem, poklicna vojska, PROVOJ, zaposlovanje, zadrževanje.
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1798; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (679,89 KB)

28.
PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Igor Kruder, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem razdelil na sedem poglavij, če odštejem uvod in zaključek, vsako od njih pa je razdeljeno na podpoglavja. Prvo poglavje tako zajema pravne institute, s katerimi je urejeno zaposlovanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji, v podpoglavjih pa so predstavljene Ustavne določbe tega področja, enako pa tudi določbe ZZDT in Zakona o tujcih. Drugo poglavje zajema mednarodne institute, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev. Najpomembnejši zame so bili MOD, nekatere njene konvencije, OZN ter Svet Evrope. Tretje, četrto in peto poglavje predstavlja bistvo te diplomske naloge; v tretjem opisujem vsa tri delovna dovoljenja, vključen je tabelni prikaz, ki prikazuje bistvene značilnosti in razlike med delovnimi dovoljenji. Četrto poglavje zajema celoten postopek pridobivanja posameznega delovnega dovoljenja. V petem poglavju sem predstavil kvote oziroma kvotni sistem v Republiki Sloveniji. Šesto poglavje sem posvetil kršitvam delovne zakonodaje na področju zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji. V zadnje poglavje zajema primerjavo s Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno Republiko Nemčijo.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovno pravo, delovna dovoljenja, socialna varnost, MOD
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2395; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (348,80 KB)

29.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Mitja Iršič, 2011, diplomsko delo

Opis: Opis glavnih karakteristik zaposlovanja tujcev v Sloveniji! Podrobno je predstavljen Zakon o tujcih ter Zakon o zaposlovanju. Prav tako sem predstavil vse pomembnejše evropske direktive
Ključne besede: Zakon, direktive, tujci
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2117; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (567,69 KB)

30.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA ZARADI POŠKODB PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI IN MOŽNOST SKLENITVE ZAVAROVANJA
Marjana Miklavčič Podbelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pri kakršnem koli ravnanju človeka ali opravljanju sleherne dejavnosti, dela oz. lahko nastane škoda, ki jo ima oškodovanec ob določenih pogojih pravico dobiti povrnjeno. Enako je lahko v situaciji pri delu delavca, v delovnem razmerju, s tem da je delavec lahko povzročitelj škode ali oškodovanec na drugi strani. Zakon o delovnih razmerjih ureja primere, ko delavec na delu ali v zvezi z delom delodajalcu povzroči škodo, vendar delavec odgovarja za nastanek škode le, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delavca za storjeno škodo se presoja mnogo manj strožje, kot odgovornost delodajalca za škodo delavca, ravno tako pa mu lahko delodajalec storjeno škodo ali odpiše ali zmanjša. V delovnem razmerju pa večkrat nastanejo primeri, ko delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči škodo tretji osebi. V takšnih primerih Zakon o delovnih razmerjih napotuje na 147. člen Obligacijskega zakonika. V tem primeru ni pomembno ali je delavec ravnal tako, kot se od njega zahteva, temveč ali je ravnal tako, kot bi moral ravnati njegov delodajalec. Gre za običajno strožja merila, zato je večinoma delodajalec dolžan tretji osebi povrniti škodo. Odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je določena v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da delodajalec za škodo lahko odgovarja krivdno (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivno, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninsko zavezo delodajalca v ožjem smislu se v konkretnih primerih ugotavlja s preučevanju temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti – škode, škodljivega dejstva – ravnanja, vzročne zveze in odgovornosti delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati nastalo škodo. Z sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Oškodovancu predhodno ni potrebno seznanjati odgovornih oseb, da je vložil zahtevek za povračilo škode. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec) in jamči le v okviru zavarovalne pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. Pri odgovornostnih zavarovanjih se največkrat pojavljajo sledeče vprašanja: stopnja odgovornosti zavarovanca, ki je krita z zavarovanjem (lahka malomarnost, huda malomarnost), časovna opredelitev zavarovalnega primera (kdaj se šteje, da je nastopil zavarovalni primer, ki je krit z zavarovalno pogodbo), zneskovna omejitev jamstva oz. zavarovalna vsota (po dogodku, po zahtevku, letni agregat) in soudeležba zavarovanca – franšiza. V skladu z zavarovalno pogodbo je zavarovalnica dolžna preučiti zahtevke tako po utemeljenosti kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki, ter zavarovanca tudi zastopati v morebitnih sodnih postopkih.
Ključne besede: Ključne besede; delovno razmerje, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost, škoda, odškodnina, zavarovanje, zavarovalna pogodba.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 9810; Prenosov: 1128
.pdf Celotno besedilo (758,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici