| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Socialni odnos Republike Slovenije do oseb brez zadostnih sredstev za preživetje
Jasna Golob, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno stanje materialne socialne ogroženosti in revščine v svetu, EU in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Navedeni so osnovni dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje socialne ogroženosti posameznikov ali družin, ter svetovna prizadevanja za zaustavitev poglabljanja revščine. Podrobneje so prikazane trenutne socialne razmere v Sloveniji, ukrepi države Slovenije pri reševanju socialne problematike tako v zakonodajnem smislu, kakor tudi v konkretnih dejanjih nudenja socialnih pomoči prizadetim preko svojih institucij, lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij. Zaradi širšega razumevanja socialne problematike in možnosti primerjave so predstavljene tudi osnove ureditve zagotavljanja socialnih pomoči v Republiki Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. Posebna pozornost je v diplomskem delu namenjena novi socialni zakonodaji v Republiki Sloveniji, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2012.
Ključne besede: materialna socialna ogroženost, revščina, socialni transferji, socialne pomoči, humanitarna pomoč.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1847; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

13.
SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI KOT INSTRUMENT VARSTVA ZAPOSLITVE
Ivana Arnuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon od delovnih razmerjih je v primerjavi s prejšnjo delovnopravno zakonodajo prinesel nove institute in poudaril dvostranski, pogodbeni način urejanja delovnega razmerja, za razliko od prejšnjega, ki je bil asociativen, temelječ na družbeni lastnini in samoupravljanju. V diplomskem delu bom predstavila institut suspenza pogodbe o zaposlitvi kot instrumenta varstva zaposlitve. Institut suspenza pogodbe je bil v času stare delovne zakonodaje znan pod pojmom »mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«; ta zakonodaja je naštevala tudi okoliščine, ki so do mirovanja privedle. Pod izrazom suspenz je bil namreč urejen institut s popolnoma drugačnimi učinki kot jih ureja sedaj veljavni Zakon o delovnih razmerjih. Sedanji ZDR je poleg samega naziva instituta v primerjavi s staro ureditvijo drugače uredil tudi okoliščine, ki upravičujejo mirovanje in rok, v katerem je delavec upravičen do vrnitve k delodajalcu, smoter oz. namen: to je varstvo zaposlitve, pa ostaja nespremenjen. V času trajanja suspenza (ko je delavec odsoten z dela zaradi zakonsko predvidenih okoliščin) delavcu mirujejo pravice in obveznosti, povezane z delom, saj delavec dela ne opravlja in delodajalec mu ne izplačuje plače, kar izvede z izključitvijo delavca iz sistema zavarovanj. Čeprav gre za neizpolnjevanje temeljne delavčeve obveznosti, delavcu pogodba o zaposlitvi ne preneha, temveč le miruje in oživi ob vrnitvi na delo, t.j. v roku pet dni po prenehanju razlogov za nastop suspenza, sicer mu lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove. Prav tako suspenz delavcu ne nudi absolutnega varstva zaposlitve, kajti med trajanjem suspenza je sicer izjemoma, ampak vendarle moč odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če nastopi razlog za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, suspenz, mirovanje pravic, odpoved pogodbe o zaposlitvi, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 6575; Prenosov: 897
.pdf Celotno besedilo (703,44 KB)

14.
PRAVNA UREDITEV TER PROBLEMI PRI PRESAJANJU ORGANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Nina Prelesnik, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Transplantacija je postopek zdravljenja s pomočjo presajanja organov. Organe pridobljene za namene transplantacije v večini primerov pridobimo od mrtvih darovalcev, lahko pa tudi od živih. Sam način in izvedba postopka transplantacije sta zelo kompleksna. Zagotovljeni morajo biti pogoji, ki se zahtevajo s stališča medicinske stroke, hkrati pa morajo biti v okviru prava izpolnjeni formalni pogoji, da se sam postopek transplantacije lahko izvede. V okviru postopka transplantacije se dejavnost v Sloveniji izvaja pod okriljem javnih zavodov (Slovenija-transplant), ki urejajo in izvajajo postopek od samega začetka. Potrebe po organih za namene transplantacije so vedno večje od dejanske razpoložljivosti organov, ki so potrebni za zdravljenje s tem postopkom. Napredek tehnologije, medicinskih postopkov ter informiranost širše populacije pa pripomore k zagotavljanju boljših možnosti v okviru tega naprednega načina zdravljenja. Potreba in želja po spremembi ureditve tega področja se je pojavila s Pobudo o spremembi tega zakona. Sedanji ZOPDCT, ki ureja to področje, ponuja možnost opredelitve za darovanje po smrti tako, da se darovalec o tem izreče in pridobi kartico Darovalec. S spremembo tega zakona, bi se poenostavil postopek opredelitve in bi se o darovanju po smrti opredelili le tisti, ki temu nasprotujejo. S poenostavitvijo postopka in s spremembami v miselnosti ljudi, pa bi zagotavljali boljše možnosti bolnikom, ki čakajo na presaditev organov.
Ključne besede: transplantacija, opredelitev za darovanje, register proti, Slovenija-transplant
Objavljeno: 26.04.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (526,80 KB)

15.
PRAVNA UREDITEV INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadeja Pitz Prasl, 2012, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji vplivata dva ključna dejavnika na pojav demografskih sprememb, zaradi česar je tematika varstva starejših v vseh državah Evropske unije v ospredju. Ključna dejavnika sta: - na eni strani nizka rodnost, - na drugi strani hitro naraščanje števila oseb, starih 65 let in več. V iskanju ustreznih rešitev za ublažitev ali celo odpravo navedenih dejavnikov je Slovenija od leta 2008 do 2011 uspešna predvsem pri reševanju dejavnika nizke rodnosti. Tudi na področju sprejemanja ustreznih ukrepov oskrbe in varstva oseb, starih 65 let in več, se od leta 2008 dogajajo pomembni premiki tako v Sloveniji, kot na ravni celotne Evropske unije. Z novo sprejetimi ukrepi želijo države Evropske unije na eni strani rešiti trenutno situacijo, ki je usmerjena v zagotovitev ustrezne socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb, starih 65 let in več, na drugi strani pa ˝zaščititi˝ mlajše generacije. V Sloveniji so spremembe usmerjene na področje varstva starejših (spreminja se temeljni zakon – Zakon o socialnem varstvu), delovne zakonodaje (uzakonjanje malega dela), zdravstvenega sistema (reševanje zdravstvene blagajne) in pokojninske reforme (podaljševanje delovne dobe). Naštete spremembe povzročajo med splošno javnostjo precej nejevolje in negotovosti. Dinamika iskanja ustreznih ukrepov na nacionalni ravni je vplivala na odločitev, da bom v tej magistrski nalogi predstavila pravno ureditev institucionalnega varstva starejših v Republiki Sloveniji. Na področju institucionalnega varstva starejših oseb je Slovenija naredila pomembno prelomnico, ko je sprejela odločitev, da bo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb podelila več javnih pooblastil = koncesij zasebnikom. Na ta način je zavestno odprla javno mrežo institucionalnega varstva starejših in omogočila vstop zasebnega kapitala v izvajanje javne službe varstva starejših. Ta vstop se glede na trenutno veljavne zakonske možnosti kaže predvsem v izenačevanju položaja javnih izvajalcev dejavnosti institucionalnega varstva starejših s koncesionarji, v manjšem obsegu pa v obliki javno – zasebnega partnerstva. Na trgu ponudbe institucionalnega varstva starejših, ki zajema socialno oskrbo in zdravstveno varstvo starejših, se tako pojavila ˝pozitivna konkurenca˝, ki v boju za obstoj med ponudniki storitev zvišuje nivo izvajanja storitev in tako posredno zagotavlja izboljšanje skrbi za starejše. Kakovostni nivo izvajanja dejavnosti institucionalnega varstva starejših so dvignili na višjo raven predvsem koncesionarji, ki so, da so sploh lahko začeli izvajati dejavnost institucionalnega varstva starejših, bili prisiljeni zgraditi nove, sodobne objekte, popolnoma prilagojene življenjskim zmožnostim starejših oseb. Zaradi tega pojava bodo morali javni domovi za starejše, katerih prostori so povečini dotrajani, v prvi vrsti poskrbeti, da se bodo z vidika bivalnih pogojev, približali zasebnim domovom za starejše. Pri izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših niso ključnega pomena le sodobni bivalni pogoji, ampak je bistveno pomembnejši dejavnik zagotovitev temeljne človekove pravice dostojnega preživljanja starosti. Problematika dostojnega izvajanja pravic starejših in onemoglih oseb je opredeljena v številnih mednarodnopravnih virih. Slednji institucionalnega varstva starejših neposredno ne omenjajo, ampak ga posredno urejajo skozi pravico do življenja, pravico do socialne varnosti in pravico do ustrezne zdravstvene ter socialne oskrbe. Na nacionalni ravni imamo sprejete številne pravne vire, ki urejajo izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Glede na opisano, bo prvi del magistrske naloge namenjen spoznavanju ključnih mednarodnih in nacionalnih pravnih virov, na podlagi katerih je možno govoriti o učinkovitem izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših tako v javnih, kot tudi v zasebnih domovih starejših. V tem delu bo predstavljena Resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2006-2010 in
Ključne besede: staranje prebivalstva, institucionalno varstvo, starejši, oskrba, dolgotrajna oskrba starejših.
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 4115; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

16.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Objavljeno: 16.03.2012; Ogledov: 5196; Prenosov: 1532
.pdf Celotno besedilo (773,54 KB)

17.
PRAVICA DO BREZPLAČNE POMOČI PRI URESNIČEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC IN INSTITUT ZASTOPNIKA PACIENTOVIH PRAVIC
Melita Muhič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdravje- pravica vsakega posameznika, je vrednota, ki je najpomembnejša pri večini ljudi, kar je bilo dokazano tudi z raznimi analizami. In najpomembneje, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti ter zdravstvenimi delavci in sodelavci, na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice, kakor tudi dolţnosti, so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem ţivljenju. Svojstven pomen pri varovanju pacientovih pravic ima tudi varuh človekovih pravic, katerega delovanje zajema tudi področje zdravstva. Mestna občina Maribor pa zagotavlja pacientom tudi svojega, specifičnega varuha bolnikovih (pacientovih) pravic. Ureditev pacientovih pravic v Sloveniji se lahko enakovredno primerja tudi z nekaterimi drugimi evropskimi drţavami in Evropsko unijo, kjer so pravice in dolţnosti pacientov ali zbrane v posamičnem zakonu ali v večih, med seboj povezanih zakonih. V ZPacP je ena izmed dvanajstih materialnopravnih in dvema procesnopravnima pravicama, tudi pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Ta zajema tudi institut zastopnika pacientovih pravic. To je pravzaprav tudi osrednja tema diplomskega dela. Poudarek je tudi na praktičnem delovanju zastopnikov pacientovih pravic. Kar se tiče postopka z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic pa je le- ta opredeljen zelo na kratko.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, varuh človekovih pravic, varuh bolnikovih pravic, zastopnik pacientovih pravic
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2787; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

18.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3954; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

19.
PRAVNI POLOŽAJ VOLONTERSKIH PRIPRAVNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lucija Potokar, 2011, diplomsko delo

Opis: Pripravništvo je institut, namenjen uvajanju v samostojno delo. Po zakonu ni več obvezno, vendar ga je še vedno mogoče opravljati. Pripravniki so lahko osebe v delovnem razmerju ali pa tudi volonterji, to je pripravniki prostovoljci, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Pripravniki opravljajo pripravništvo kot volonterji v organizacijah in institucijah, kjer zaposlovanje ni mogoče, saj te nimajo potreb po zaposlovanju, vendar pa se potrebna strokovna znanja in izkušnje pridobijo le tam. Volontersko pripravništvo je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih in tudi nekaj drugih specialnih zakonih in nižjih pravnih aktih, ki določajo, kje in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče opravljati. Volontersko pripravništvo je zelo pomembno v poklicih, kjer opravljen strokovni izpit prinaša večje možnosti zaposlitve. Največ volonterskih pripravnikov je v pravosodju, zdravstvu, javni upravi in šolstvu.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pravosodje, zdravstvo, javna uprava, šolstvo, strokovni izpit. 
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3788; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (596,07 KB)

20.
POKOJNINSKA REFORMA V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI Z DVIGOM STAROSTNE MEJE
Rok Lujanac, 2011, diplomsko delo

Opis: S staranjem prebivalstva, nizko nataliteto ter podaljševanjem življenjske dobe se srečujemo tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi. Te spremembe povzročajo nekontrolirano naraščanje stroškov javnega pokojninskega zavarovanja, ki silijo države k reformiranju obstoječih sistemov in Slovenija ni nobena izjema. Med pomembnejše vzroke za nastalo situacijo štejemo demografske spremembe, visoko brezposelnost, previsoko raven pravic in predčasno upokojevanje. Vse to je pripeljalo do preobremenjenosti pokojninskih sistemov, saj se postopoma znižujejo prilivi in povečujejo izdatki pokojninske blagajne. Skrb zbujajoče so napovedi, da se bo do leta 2025 število oseb, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno izenačilo s številom oseb, ki so upravičeni do izplačil. To posledično pomeni, da se bodo pokojnine, katere bomo prejemali iz obveznega pokojninskega sistema, ki temelji na sistemu medgeneracijske solidarnosti, znižale na raven, ki bo zadostovala zgolj za nujne življenjske potrebe. Vse bolj bodo pomembni drugi viri dohodka, ki ne bodo izhajali iz sistema, ki se financira po dokladnem načinu. V Sloveniji je bila zadnja reforma, ki je prinesla določene spremembe, izvedena leta 2000. Kot v večini držav so tudi pri nas uvedli tristebrni sistem, ki nam v drugem in tretjem stebru omogoča varčevanje po naložbenem principu. Premajhna informiranost oseb o problemu preobremenjenosti pokojninske blagajne, reševanje te problematike odmika v prihodnost, ko bodo vedno bolj pomembni prihodki iz drugega in tretjega stebra. Vse te težave prav tako bremenijo našo državo, saj reforma iz leta 2000 ne more več zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema. Zaradi tega razloga je slovenska vlada pripravila modernizacijo obstoječega sistema in nadaljnje preoblikovanje pokojninskega sistema. Ne glede na to, da je predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu doživel bojkot slovenske javnosti, je dejstvo, da bo potrebno že danes nekaj storiti za to, da bi lahko v prihodnosti zagotovili socialno varnost in vzdržnost javnih financ. Poleg veljavnega pokojninskega sistema v Sloveniji, sem v pričujočem diplomskem delu predstavil še evropske pokojninske sisteme, ki delujejo v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Švedskem.
Ključne besede: Medgeneracijska solidarnost, tristebrni sistem, vzdržnost pokojninskega sistema, modernizacija ter reforma obstoječega sistema.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2578; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (646,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici