| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 621; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
ATIPIČNE POGODBE O ZAPOSLITVI
Janja Plevčak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo atipičnih pogodb o zaposlitvi. Kot atipično pogodbo o zaposlitvi, lahko navedemo vsako pogodbo o zaposlitvi , ki ni tipična – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih, določa nekaj vrst atipičnih pogodb o zaposlitvi; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pogodba o zaposlitvi za krajši čas od polnega; pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku; pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Vsaka pogodba je natančneje opredeljena, našteti in opisani so pogoji, ki določajo sklenitev in so zahtevani po zakonu o delovnih razmerjih, ter določene posebnosti, ki opredeljujejo vsako pogodbo posebej. Vse te pogodbe o zaposlitvi na nek način odstopajo od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato so posebej urejene. Zakon določa, pod kakšnimi pogoji se sme skleniti atipična pogodba o zaposlitvi in kakšne pravice in dolžnosti imata delavec in delodajalec, pri izvrševanju pogodbe. V enem izmed poglavij diplomskega dela se dotaknem tudi razmer na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji, saj se Evropski gospodarski prostor po vstopu Slovenije v EU razteza tudi nad Slovenijo. Kot je iz različnih poročil in statističnih raziskav zaznati, se krizne razmere po vsem evropskem prostoru odražajo približno enako. Povsod je zaznati padec zaposlenih in povečan odstotek nezaposlenih, ki kar vztraja oziroma se na določenih območjih celo povečuje, pri tem pa slovenski trg dela ni izjema.
Ključne besede: Atipične pogodbe, delovni čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec, trg dela, delo, krajši delovni čas, določen čas, posebnosti.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 2391; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (571,93 KB)

3.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV PO SPREMEMBAH ZAKONA O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Borut Sever, 2013, diplomsko delo

Opis: Invalidi pomenijo okoli deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Ta delež med Slovenci pomeni približno osem odstotkov prebivalstva. Ker je med invalidi bistveno višja brezposelnost kot med preostalimi prebivalci, sta za to populacijo potrebni posebna regulacija in sistemska ureditev zaposlovanja. Namen diplomskega dela je prikazati sistem zaposlovanja invalidnih oseb, s poudarkom na spremembah, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, skupaj s samo definicijo invalidnosti, razvojem zakonodaje na tem področju in primerjavo z ureditvijo v drugih državah. Slovenska zakonodaja tako v zadnjih letih pri vzpostavljanju sistema zaposlovanja invalidov sledi sodobnim evropskim smernicam in rešitvam. Namen dela je tudi razmisliti o tem, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti zdajšnjega sistema, ki ureja in spodbuja zaposlovanje invalidov.
Ključne besede: invalid, zaposlovanje, delavec, delodajalec, zakonodaja, viri, Slovenija, Evropska unija, Avstrija, Hrvaška, Irska
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 1551; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (548,25 KB)

4.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA S STRANI DELODAJALCA IN DELAVCA TER MEDNARODNI VIDIK
Barbara Fras, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca in delavca po nacionalni ureditvi ter mednarodnem vidiku in primerjava z Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna tema delovnega prava, saj vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po eni strani delavec izgubi vir za preživljanje sebe in svoje družine, po drugi strani pa delodajalec izgubi delovno silo, kar vpliva na njegovo poslovanje. V diplomskem delu sem predstavila prenehanje delovnega razmerja, postopke in pravice pogodbenih strank. Dotaknila sem se tudi posebnega varstva pred odpovedjo. Posledice gospodarske krize so pustile pečat prav na področju zaposlovanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ugotovljena 8,2-odstotna stopnja brezposelnosti za 2. četrtletje (od aprila do junija) 2012. Na podlagi teh ugotovitev opazimo, kako veliko vlogo ima zaposlitev, ki daje delavcu in družini varstvo, stabilnost in vir za preživljanje. Zato je pomembno, da se zavedamo pravic na podlagi delovnega razmerja in da ostanemo aktivni na delovnem področju. Izguba zaposlitve lahko vodi do večjih težav; bistvenega pomena je, da se posameznik zaveda posledic in na podlagi pravic, ki mu pripadajo, pravilno ukrepa. Za potrebe tega diplomskega dela je bistven pravni akt Zakon o delovnih razmerjih, ki je nastal v luči mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tako je prenehanje pogodbe o zaposlitvi urejeno v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (spremenjeno) Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in istoimenskim Priporočilom 166 ter nekaterimi konvencijami, ki zagotavljajo varstvo posameznim kategorijam delavcev. Največji poudarek bo predvsem na odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zaradi potrebe po večji fleksibilnosti pri zaposlovanju in želje po zmanjšanju segmentacije na trgu dela pa je predvidena tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Podan je predlog, ki ga bom predstavila in poskušala prikazati določene spremembe, saj se nanaša v veliki meri prav na temo prenehanja delovnega razmerja.
Ključne besede: delovno razmerje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, konvencije Mednarodne organizacije dela, varstvo pred odpovedjo.
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 2642; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

5.
PREJEMKI DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Rok Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni prejemki delavcev v zasebnem sektorju. Področje prejemkov delavcev že od nekdaj velja za občutljivo družbeno in gospodarsko področje tako s socialnega kot z ekonomskega vidika. Delavec in delodajalec morata za opravljanje dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se stranki dogovorita, da delavec proda svojo delovno moč ali delovno znanje delodajalcu za plačilo, ki je dogovorjeno s pogodbo. Prejemki iz zaposlitve delavcem predstavljajo osnovo za življenje, saj so v večini primerov glavni redni vir dohodka posameznika, ki ga potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je plačilo za delo nekompleksna, nezahtevna in manj pomembna kategorija delovnega prava, temu ni tako, saj je potrebno z različnimi akti zagotoviti pravično, redno in dostojno plačilo vsakemu delavcu. Predstavil bom slovensko plačno zakonodajo, temelje oziroma osnovo za pridobitev prejemkov, podrobneje navedel, kaj sestavlja prejemke, prikazal varstvo teh in naredil nazorno primerjavo slovenske delovno pravne zakonodaje z avstrijsko in hrvaško zakonodajo.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, plača, minimalna plača, nadomestilo plače, dodatki k plači, kolektivna pogodba
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1562; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (900,48 KB)

6.
ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH DELAVCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Tako kot v Sloveniji se tudi v drugih državah Evropske unije srečujejo s problemom zaposlovanja starejših oseb. V nekaterih državah z ustrezno zakonodajo in spodbudami države uspešno rešujejo zaposlovanje starejših kljub naraščajočemu staranju delovne sile. V Sloveniji se skozi leta, od osamosvojitve naprej, stopnjuje odklonilni odnos delodajalcev do starejših delavcev. V primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami Evropske unije v Sloveniji zakonodaja in ukrepi države, usmerjeni k reševanju problema zaposlovanja starejših, ne sledijo trenutnim razmeram na trgu dela, ki jih zaznamuje gospodarska kriza. V diplomski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj zakonske ureditve starejših delavcev, delovnopravni položaj omenjenih delavcev v naši državi in njegova primerjava z izbranimi članicami Evropske unije, ki uspešno rešujejo zaposlovanje starejših delavcev.
Ključne besede: zgodovinski pregled zaposlovanja starejših, starejši delavec, brezposelnost, zakonodaja, delovno pravo, spodbujanje zaposlovanja.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2324; Prenosov: 315 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
POMEN DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA ZA PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE PRI ZAPOSLOVANJU
Breda Bunič, 2012, diplomsko delo

Opis: Informacije javnega značaja predstavljajo ključno orodje nadzora javnosti nad delovanjem države in njenih institucij. S prostim dostop do njih se uresničuje načelo demokratične države. Dostop do informacij javnega značaja danes zagotavljajo in urejajo mednarodni pravni akti, ustave in posledično tudi notranje pravo držav. Z njim je posamezniku omogočeno uživanje temeljne človekove pravice – pravice vedeti. Prost dostop do informacij, ki jih poseduje javna uprava, zagotavlja javnost in odprtost delovanja njenih organov ter omogoča uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Dostop je mogoče tudi omejiti, in sicer z absolutnimi ali relativnimi razlogi za izjeme pri dostopu, ki na eni strani ščitijo interes posameznika oziroma države, na drugi pa omogočajo razkritje zahtevane informacije, kadar javni interes za razkritje prevlada nad interesom za zaščito varovane informacije. Demokratična ureditev temelji na enakosti vseh, zato je razlikovanje na osnovi katerekoli osebne okoliščine, torej diskriminacija, zanikanje demokratične družbe. V povezavi z diskriminacijo v zaposlovanju govorimo o pravici do dela, o pravici do enake obravnave in o zagotavljanju enakih možnosti. Pravica do dela je osnovna človekova pravica, ki jo omogočamo tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo in z iz nje izhajajočimi ukrepi. Izredno pomembno je preprečevanje in pravočasno zaznavanje diskriminacije, ki se pojavlja na vseh družbenih ravneh in v različnih oblikah, zato govorimo o neposredni in posredni, strukturni, sistemski ali institucionalni in večplastni diskriminaciji. Pri zaposlovanju, kljub sprejetim zakonskim normam, obstaja diskriminacija tako pred kot tudi v času zaposlitve ter pogosto še po prenehanju delovnega razmerja. Pomemben institut preprečevanja diskriminacije pri zaposlovanju, predvsem v javnem sektorju, predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja. Dostopnost informacij o izbirnih postopkih kandidatov pri zaposlitvi, podatkih o plačah in dodatkih, postopkih ter izpolnjevanju pogojev za napredovanje in napotitev na šolanje pomaga posamezniku, da si v primerih, ko do diskriminacije pride, svojo pravico lahko izbori sam. Dostop do informacij javnega značaja mu namreč omogoči in bistveno olajša zbiranje dokumentacije v neformalnih, upravnih in sodnih postopkih. Prost dostop pa žal ne seže na področje zasebnega sektorja, za katerega velja načelo podjetniške svobode, ki delavcu vseh navedenih možnosti, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, ne zagotavlja.
Ključne besede: Informacije javnega značaja, temeljne človekove pravice, raznolikost, diskriminacija, zaposlovanje, človekovo osebno dostojanstvo, neposreden nadzor javnosti.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1478; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
BREZPOSELNOST V RS, S POSEBNIM POUDRAKOM NA STRUKTURNI BREZPOSELNOSTI
Nina Kroflič, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo z naslovom Brezposelnost v RS, s poudarkom na strukturni brezposelnosti je sestavljeno iz več poglavij. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo definirali sam pojem brezposelnosti, vrste ter vzroke in posledice pojava. Nato sledi kratek zgodovinski pregled, vse od bivše Jugoslavije pa do danes. Četrto poglavje govori o pravni ureditvi na mednarodni in nacionalni ravni, s tem pa se tudi konča teoretični del diplomske naloge. V statističnem delu smo najprej predstavili metode merjenja brezposelnosti in se na ta način seznanili z načinom pridobivanja podatkov, predvsem na slovenskem trgu dela. Opisali smo trenutno stanje v Sloveniji ter pridobljene podatke primerjali s širšim področjem Evropske unije in nato še s posameznimi državi, Avstrijo, Španijo in Hrvaško. V zadnjem poglavju smo podali svoje predloge za reševanje in predvsem zmanjšanje brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, pravna ureditev, strukturna brezposelnost v Sloveniji, primerjava z EU, Avstrijo, Španijo, Hrvaško
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1343; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (587,48 KB)

9.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2354; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

10.
SISTEM UREDITVE POKLICNIH BOLEZNI V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Damjana Simončič, 2012, diplomsko delo

Opis: Poklicne bolezni lahko opredelimo kot bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan. Te bolezni so posledica različnih bioloških, kemičnih, fizičnih in psiholoških dejavnikov, ki so prisotni v določenem okolju. Nekatere poklicne bolezni se pojavljajo samo v določenih dejavnostih in poklicih, druge pa se lahko pojavljajo skoraj v vseh panogah. Zgodovina pojavljanja sega daleč nazaj, saj so se začele pojavljati tam in takrat, kjer se je začelo človeško delo. Svet se spreminja in tudi to je vplivalo na naravo poklicnih bolezni in pojavljanje vedno novih. So pomemben kazalec o negativnem zdravju delavce. Države se razlikujejo v svojih načinih reševanja teh bolezni in jih s svojimi nacionalnimi zakonodajami urejajo. Poznavanje števila in pogostosti poklicnih bolezni v različnih dejavnostih in poklicih daje pomembno osnovo za spremljanje in določanje prioritet preventivnih aktivnosti za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu, kajti le zdravo in varno delovno okolje bistveno vpliva na produktivno in kakovostno delo. Ureditev poklicnih bolezni zato predstavlja za marsikatero državo velik izziv za prihodnost, s katerim se mora resnično soočiti in ga ustrezno urediti.
Ključne besede: poklicna bolezen, azbestoza, izgorelost, verifikacija, stres
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1307; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (613,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici