Search the digital library catalog

Abstract: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Keywords: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Published in DKUM: 13.08.2024; Views: 78; Downloads: 7
Link to file

Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 13
Full text (13,68 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Keywords: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 181; Downloads: 13
Full text (1,07 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 283; Downloads: 21
Link to full text

Abstract: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje. 
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 590; Downloads: 80
Full text (18,34 MB)