1. |
2. Vpliv migrene na kakovost življenja ženskAnja Jug, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Migreno imenujemo nevidna nadloga, ki lahko popolnoma onesposobi osebe – najpogosteje so to osebe ženskega spola. Še vedno se premalo pozornosti posveča vplivom migrenskih napadov. Namen zaključnega dela je raziskati, kako migrena vpliva na kakovost življenja pri ženskah.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali po PRISMA diagramu. Za sintezo izbrane literature smo uporabili metodo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Ženske z migreno imajo precej nižje skupne ocene kakovosti življenja ter telesnega in psihološkega zdravja kot ostala populacija. Po migrenskih napadih so pacientke fizično šibke, kar lahko zmoti njihove dnevne rutine. Hudi glavoboli in spremljajoče zdravstvene težave, ki jih povzroča migrena, lahko ovirajo normalno delovanje telesnih in umskih aktivnosti doma in na delovnem mestu.
Razprava in zaključek: V pacientkinih družbenih krogih migrena še vedno ni sprejeta v svoji polni razsežnosti in velja kot izgovor za prekinitev družabnih ter delovnih obveznosti. Priporočljivo bi bilo dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja in javnosti na področju migrene.
Ključne besede: migrena, ženske, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 116; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Percepcije zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnostiTiana Čeh, 2023, diplomsko delo Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je medicinska intervencija, izvedena v primeru ogroženega življenja nosečnice, v dobrobit nosečnice in medicinske indikacije zaradi anomalije ploda. Čustvena obremenitev zdravstvenih delavcev v procesu umetne prekinitve nosečnosti izkazuje potrebo po podpori. Namen zaključnega dela je raziskati percepcijo zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Pregledali smo znanstveno literaturo v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed in Wiley Online Library. Vključili smo raziskave s populacijo zdravstvenih delavcev in percepcijo pri umetni prekinitvi nosečnosti, ki so kvalitativne in kvantitativne metodologije od leta 2012 do leta 2022 v angleškem jeziku. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Od 602 dobljenih člankov, smo jih v analizo vključili 15. Pomemben rezultat je različnost glede na pojav čustvenih odzivov, etičnih dilem in vplivov vere na poklicno identiteto zdravstvenih delavcev. Negativna čustva so bila nelagodje, frustracije, izključevaje čustev in izgorelost. Pojavljali so se tudi sočutje in empatija, ponos in veselje.
Umetna prekinitev nosečnosti vpliva na poklicno življenje zdravstvenih delavcev, kjer nanje delujejo zakoni, osebni, moralni in verski pogledi. Pojavljajo se pozitivna in negativna čustva, ki zdravstvenim delavcem izrazijo močno potrebo po podpori. Dileme se pojavljajo v odnosih med veroizpovedjo, poklicno identiteto, pravno ureditvijo in posledicami zavrnitve umetne prekinitve nosečnosti za ženske.
Ključne besede: induciran splav, doživljanje, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 118; Prenosov: 22
Celotno besedilo (944,76 KB) |
4. Odnos nosečnic do cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjoKaja Cukjati, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Najboljšo možnost za normalizacijo življenja med pandemijo covida-19 je predstavljal razvoj cepiva, pri čemer se je pojavila že znana problematika zavračanja cepljenja, ki je bila opazna predvsem med nosečnicami. Zato je bil namen tega zaključnega dela pregledati že znane raziskave na izbrano tematiko in ugotoviti stališča nosečnic o cepljenju proti covidu-19 v času nosečnosti in identificirati vzroke za ta stališča.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled raziskav o mnenju nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 v času nosečnosti, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL/Medline, ScienceDirect in Web of Science.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 18 raziskav, ki so ustrezale vsem zastavljenim kriterijem. Raziskave so pokazale večjo precepljenost nosečnic in večjo sprejetost cepiva po razširitvi priporočil, v primerjavi s precepljenostjo ob začetnih priporočilih. Glavna vzroka za zavračanje cepiva sta bila pomanjkanje informacij o učinkovitosti cepiva in njegovih vplivih in zaskrbljenost za lastno zdravje ter zdravje otroka. Večja sprejetost cepiva je bila opažena pri materah z višjo izobrazbo in tistih, ki imajo več znanja o cepivih na splošno.
Razprava in zaključek: Glede na rezultate zaključnega dela je informiranost nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 ključna za povečanje stopnje precepljenosti, zato je potrebno tematiko raziskovati tudi v prihodnosti in rezultate približati širši javnosti.
Ključne besede: covid-19, nosečnost, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 52
Celotno besedilo (864,08 KB) |
5. Preventiva in lajšanje težav z izpadanjem las po kemoterapiji pri pacientih z rakomMaja Črešnar, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Kemoterapevtiki poleg rakavih celic poškodujejo tudi zdrave celice in povzročijo njihovo smrt. Izpadanje las je eden od neželenih učinkov kemoterapije, ki ima zelo negativni učinek na paciente. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je preventiva pred izpadanjem las in lajšanje teh težav po kemoterapiji pri pacientih z rakom.
Metode: Uporabljen je bil narativni pregled znanstvene literature. To smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SAGE. Sledili so pregled, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 11 člankov. Ugotovili smo, da je najučinkovitejši način za preprečevanje izpadanja las hlajenje lasišča med prejemanjem kemoterapije. Pri izpadanju las si pacienti pomagajo z lasuljami in pokrivali. Opravljena je bila tudi raziskava o učinkovitosti lokalnega losjona CG428. Po njegovi uporabi sta se izboljšala volumen in gostota las. Raziskava na podganah o zdravljenju alopecije z nizkonivojskim laserjem pa je pokazala, da to zdravljenje povzroči hitrejšo rast dlak.
Razprava in zaključek: Pomembna je dobra psihična priprava pacientov na možno izpadanje las po kemoterapiji. Potrebno bi bilo, da bi bil nakup lasulje v celoti krit s strani zdravstvene zavarovalnice in da bi bile le-te iz naravnih materialov, kar bi prispevalo k manjši izgubi samozavesti pacientov.
Ključne besede: citostatiki, alopecija, preprečevanje, lajšanje težav
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 30
Celotno besedilo (957,45 KB) |
6. Vpliv porodnih načrtov na porodne izkušnjeSonja Gašpar, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Porodni načrt pomaga vzpostaviti lažjo komunikacijo med zdravstvenim osebjem in nosečnico. Je pisni dokument nosečnice, ki opisuje njene čustvene in fizične želje glede poroda. Namen zaključnega dela je s pregledom znanstvene literature ugotoviti, kako porodni načrt vpliva na porodne izkušnje otročnice.
Metode: Uporabili smo metode pregleda, analize in sinteze domače in tuje znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev po mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter Web of Science.
Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem člankov iz katerih smo ugotovili, da porodni načrt lahko tako pozitivno kot tudi negativno vpliva na porodne izkušnje. Porodni načrt lahko pozitivno vpliva na boljšo komunikacijo, na boljšo oceno Apgarja pri novorojenčku, pripomore k hitrejšemu pridobivanju informacij zdravstvenemu osebju in omogoča izpolnjevanje želja porodnic med porodom. Do negativnih izkušenj porodnic pride, kadar porod ni bil skladen porodnemu načrtu oziroma pričakovanja porodnic niso bila izpolnjena.
Razprava in zaključek: Vpliv porodnih načrtov na porodne izkušnje je treba še nadalje raziskovati in javno o tem razpravljati. S tem bi ženske poučili o porodnih načrtih in kako lahko porodni načrt pripomore k razumevanju in poteku poroda ter k uresničevanju njihovih želja.
Ključne besede: nosečnice, porodni načrt, porod, porodne izkušnje
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 46
Celotno besedilo (739,31 KB) |
7. Preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s humanim papiloma virusom pri odraslih osebahBrina Recek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba s humanim papiloma virusom (HPV) je spolno prenosljiva okužba, ki se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov. Okužba s HPV povzroča bolezni, kot so genitalne bradavice, rak materničnega vratu, vulve, anusa, penisa in orofarinksa. Zdravila za zdravljenje okužbe s HPV ne poznamo, zato so pomembe preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovite preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV pri odraslih osebah.
Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed in Cochrane Library. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo podatkov smo izvedli na podlagi tematske sinteze.
Rezultati: V raziskavo smo vključili osem člankov, na osnovi katerih ugotavljamo, da ni relevantnih in strokovnih dokazov, ali je cepljenje proti okužbi s HPV v odrasli dobi enako učinkovito kot pri osnovnošolcih. Prav tako ugotavljamo, da se večina dostopnih raziskav nanaša na cepljenje, manj pa na ostale preventivne intervencije.
Diskusija in zaključek: Cepljenje je najbolj zanesljiva preventivna intervencija proti okužbi s HPV, čeprav se premalo ljudi tega poslužuje in zaveda. Obstaja pa še veliko preventivnih intervencij, kot so spolna vzdržnost, uporaba kondoma, moško obrezovanje in zdrav življenjski slog.
Ključne besede: humani papiloma virus, preventiva, intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 260
Celotno besedilo (967,91 KB) |
9. Kakovost življenja starostnika s srčnim popuščanjemSaša Črnjavič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčno popuščanje pogosto prizadene starejšo populacijo. Glede na naraščajočo pričakovano življenjsko dobo skupaj z izboljšanim obvladovanjem kroničnih zdravstvenih stanj pa naj bi se število bolnikov s srčnim popuščanjem povečevalo. Kakovost življenja je pri starostnikih s srčnim popuščanjem ogrožena in povezana s ponovno hospitalizacijo in višjo umrljivostjo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako pri starostnikih vpliva srčno popuščanje na kakovost njihovega življenja. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega smo razdelili v eni izmed bolnišnic v podravski regiji med 50 starostnikov s srčnim popuščanjem. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko ter rezultate prikazali s tortnimi in paličnimi grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da so starostniki s srčnim popuščanjem pogosto hospitalizirani, kar izpostavlja 86 % anketirancev. Prav tako je njihova kakovost življenja nizka, saj jih kar 72 % potrebuje veliko časa, da se umijejo in oblečejo, 68 % jih navaja omejitve pri pospravljanju in sesanju, 64 % se jih pogosto počuti utrujeno, zato morajo veliko počivati, 60 % anketiranim je naporna vsaka aktivnost oziroma opravilo, ki ga naredijo, 52 % jih težje opravlja dela na vrtu, 32 % anketirancev ima težave že pri hoji po ravnem, 30 % primanjkuje sape. Razprava in sklep: Srčno popuščanje iz leta v leto narašča tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu. Za starostnike s srčnim popuščanjem je značilna oslabljena kakovost življenja, tako fizična kot čustvena. Jemanje zdravil izboljšuje kakovost življenja bolnikov, saj jim pomaga pri lajšanju bolečin in zmanjševanju oteklin.
Ključne besede: srčna insuficienca, kvaliteta življenja, zdravje starostnika, hospitalizacije
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 377; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,65 MB) |
10. Kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvuAna Mlakar, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Znano je, da diagnoza rak in zdravljenje v obdobju otroštva pustita vsakemu posamezniku posledice, tako na telesnem področju kot tudi na področju duševnega funkcioniranja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvu. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 8 preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapisov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: Na podlagi analize intervjujev smo identificirali glavno kategorijo Različna področja kakovosti življenja preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu, katera je sestavljena iz šestih kategorij in enaindvajsetih podkategorij. Preživeli odrasli imajo zaradi poznih posledic zdravljenja več izzivov na področju fizičnega zdravja (brazgotine, recidivi, pozni stranski učinki zdravljenja) in duševnega zdravja (slaba samopodoba, občutki manjvrednosti in nesprejemanja, podoživljanje bolezni, močne čustvene reakcije) ter na področju izobraževanja in kariere (težave pri zaposlitvi, nerazumevanje, negativno vrednotenje, samodokazovanje). Zadovoljni so s kakovostjo življenja na socialnem področju (podporni in poglobljeni odnosi), skrbijo za svoje zdravje (zdrav življenjski slog) in življenje doživljajo kot dragoceno. Razprava in sklep: Kakovost življenja odraslih, ki so preboleli raka v otroštvu, je še dokaj neraziskana. Ugotovitve zaključnega dela sovpadajo z ugotovitvami drugih avtorjev, ki so izvajali raziskave na sorodno tematiko. Naša priporočila za prihodnje raziskovanje so obširnejše raziskave ali primerjave več starostnih skupin, vključitev različnih diagnoz raka ter načinov in posledic zdravljenja, ki bi lahko zajemalo tudi podporne skupine, in v povezavi z zgoraj omenjenimi dejavniki nova odkritja stopnje kakovosti življenja prebolelih.
Ključne besede: otroški rak, ozdravljeni od raka, posledice zdravljenja, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,02 MB) |
