| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen samopregledovanja pri zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb na modih
Katja Brilej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških. Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %). Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 369; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 201; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

5.
Osveščenost ljudi o vplivu debelosti na plodnost
Valentina Rojht, 2020, diplomsko delo

Opis: Debelost je postala nova svetovna zdravstvena težava, ki se po svetu hitro povečuje, kar pa ni povezano samo s povečanim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, temveč je tudi dokazano, da povečuje tveganje za nastanek reproduktivnih motenj. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali ljudje vedo, kako lahko debelost vpliva na plodnost.
Ključne besede: neplodnost, prehrana, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost, nezdrav življenjski slog
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (503,38 KB)

6.
Lokalno zdravljenje in nega kože pri bolnikih z atopijskim dermatitisom
Neja Cimprič, 2020, diplomsko delo

Opis: Poznavanje in obvladovanje atopijskega dermatitisa je ključnega pomena pri doseganju boljše kakovosti življenja, ki je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom močno zmanjšana. V zaključnem delu smo želeli raziskati znanje bolnikov o negi kože in lokalnem zdravljenju atopijskega dermatitisa, saj bolezen lahko traja celo življenje.
Ključne besede: atopija, dermatitis, farmakološko zdravljenje, nefarmakološka sredstva
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (358,87 KB)

7.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (408,30 KB)

8.
Psihosocialne stiske in podpora otrok z rakom med in po zdravljenju
Tina Fridau, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Napredek pri obravnavi onkoloških pediatričnih bolnikov ni vplival le na uspešno in številčno ozdravitev otrok, temveč tudi na izgubo njihove prvotnosti, prihodnosti ter splošne kakovosti življenja. Psihosocialne stiske med in po zdravljenju eksponentno naraščajo. Cilj mnogih ustanov ter številnih raziskav, ki želijo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, je zagotoviti boljšo prihodnost tem otrokom. V tem primeru so osrednjega pomena dobre usmeritve ter psihosocialna pomoč otrokom ter družinam v stiski. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in Web of Science v obdobju desetih let (2010-2020). Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo pregledali po naslovu, povzetku ter vsebini. Rezultati: Ugotovili smo, da različni članki zajeti v zaključnem delu kažejo podobne rezultate. Navajajo namreč podobne psihosocialne stike ter težave, s katerimi se otroci ter mladostniki soočajo med in po zdravljenju raka. Skoraj vsi avtorji pa hkrati poudarjajo tudi pomembnost takojšnje ter nadaljnje psihosocialne podpore. Razprava in sklep: Za zmanjšanje psihosocialnih stisk otrok ter mladostnikov z rakom med in po zdravljenju je potrebno stiske ter oblike psihosocialne pomoči bolje raziskati in jih vsakodnevno vključiti v zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi pomanjkljivih virov bi bilo treba temo priviligirati in/ali jo številčneje uporabiti v praksi poleg sodobne medicine, saj je sodobna medicina osrednji vzrok dotičnih raziskav.
Ključne besede: otrok, mladostnik, rak, kakovost življenja, utrujenost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (585,32 KB)

9.
Ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni
Urška Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da je sladkor v krvi nenehno urejen, saj to preprečuje, da bi prišlo do zapletov. Da pa do nastanka sladkorne bolezni ne pride, so potrebne preventivne aktivnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni ter primerjati rezultate glede na starost in spol anketirancev. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, večina vprašanj je bila razdeljenih v 8 kategorij. Vzorec raziskave je obsegal 200 ljudi, razdeljenih v dve starostni skupini, in sicer od 18 – 45 let ter od 46 in več let. V vsaki starostni skupini je bilo anketiranih 100 oseb. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri vseh osmih kategorijah, katere so se nanašale na različna znanja o sladkorni bolezni, starostna skupina od 18 – 45 let dosegla višje povprečje točk kot skupina od 46 in več let. Največjo razliko v znanju smo zaznali pri kategoriji o poznavanju zapletov sladkorne bolezni, kjer je starostna skupina od 18 – 45 let dosegla 77,2 % točk, skupina od 46 in več let pa le 40 % točk. Glede na spol smo zaznali največjo razliko pri kategoriji o splošnem znanju o sladkorni bolezni, in sicer so ženske dosegle 91 % točk, moški pa 67,9 % točk. Diskusija in zaključek: Preventivne aktivnosti sladkorne bolezni so zelo pomembne pri preprečevanju same bolezni. Zato je potrebno, da se v bodoče še več govori o sladkorni bolezni, njenih simptomih, dejavnikih tveganja, zapletih in zdravljenju le te.
Ključne besede: Kronična bolezen, presnovna motnja, hiperglikemija, inzulin, izobraževanje splošne populacije, strategije preventive.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (754,71 KB)

10.
Učinki fototerapije pri zdravljenju luskavice
Urška Gosak, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Fototerapija je metoda zdravljenja zmerne do hude oblike luskavice, ki temelji na uporabi pozitivnih učinkov ultravijolične svetlobe. S pravilno zdravstveno obravnavo in skrbno zdravstveno nego ter rednim sledenjem napredku zdravljenja je možno v relativno kratkem času doseči remisijo bolezni. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost in varnost fototerapije pri zdravljenju luskavice ter ukrepe za lajšanje neželenih učinkov zdravljenja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, za sistematični pregled in analizo podatkov o opredeljeni temi smo iskali znanstvene in strokovne članke v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Iskanje smo omejili na literaturo publicirano v letih od 2009 do 2019. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 14 študij. Raziskava je potrdila, da je fototerapija varna in učinkovita metoda zdravljenja luskavice. Pri tem so prisotni minimalni neželeni učinki, ki se najpogosteje kažejo kot eritem, srbečica, bolečina, ob večletni uporabi fototerapije pa se lahko pojavi pigmentacija kože, prezgodnje staranje kože, katarakta in zvišana možnost za nastanek melanoma. Zgoraj naštete neželene učinke je mogoče preprečevati in lajšati z natančnim upoštevanjem navodil. Razprava in sklep: Najučinkovitejša vrsta fototerapije je PUVA, saj je za očiščenje kože potrebno manj obiskov terapij kot pri ostalih vrstah fototerapij, obdobje remisije bolezni je daljše in zagotavlja nižjo stopnjo ponovljivosti. Vendar zdravljenje s PUVA fototerapijo povzroča več neželenih učinkov kot druge vrste fototerapij. Na podlagi raziskave smo spoznali, da je ozkopasovna UVB fototerapija najvarnejša.
Ključne besede: psoriaza, zdravljenje z ultravijolično svetlobo, neželeni učinki
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 530; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici