SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega pacienta z meningitisom : (diplomsko delo)
Janja Krajnc, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: meningitis, pacienti, zdravstvena nega, medicinske sestre, lumbalna punkcija
Objavljeno: 05.12.2008; Ogledov: 3670; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (728,47 KB)

2.
3.
4.
Preprečevanje zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo
Karmen Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen spremlja človeštvo že tisočletja. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja oziroma glukoze. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja vodi v kronične okvare oči, ledvic, živcev ter srca in ožilja. Z izbiro načina življenja lahko odločilno vplivamo zoper nastanek sladkorne bolezni in njenih zapletov. Diplomsko delo obravnava sladkorno bolezen in preprečevanje zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen, njena razvrstitev, možni načini zdravljenja in zapleti pri sladkorni bolezni. Poseben poudarek je namenjen preprečevanju akutnih in kroničnih zapletov sladkorne bolezni, pomenu samokontrole in zdravstvene vzgoje pri pacientih s sladkorno boleznijo. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati ankete, opravljene med stotimi pacienti s sladkorno boleznijo diabetičnega dispanzerja Splošne bolnišnice Topolščica. Ugotavljali smo izvajanje samokontrole sladkorne bolezni pri bolnikih in poznavanje možnih akutnih in kroničnih zapletov. Rezultati ankete so pokazali, da se pacienti s sladkorno boleznijo zavedajo pomembnosti samokontrole in da poznajo akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronični zapleti sladkorne bolezni, zdravstvena vzgoja, samokontrola.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3401; Prenosov: 756
.pdf Celotno besedilo (982,82 KB)

5.
RAK DOJKE PRI MOŠKIH
Sanja Muršec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo Rak dojke pri moških je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem, teoretičnem delu, je opisana anatomska zgradba dojke, v nadaljevanju pa je predstavljen rak dojk pri moških, in sicer epidemiologija in etiologija, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, vrste karcinomov dojke, nastanek metastaz ter klasifikacija raka dojke. Predstavljena je tudi diagnostika raka dojk pri moških, ki zajema anamnezo, klinični pregled in dodatne preiskave. Opisan je pomen preventive ter zgodnje diagnostike raka dojk, potek samopregledovanja dojk, vloga medicinske sestre pri samopregledovanju dojk ter načini zdravljenja raka dojk. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost moških o raku dojke pri moških izredno slaba in da samopregledovanje dojk izvaja zelo malo moških.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, rak dojke pri moških, zdravljenje raka dojke.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4471; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Bolnik z alkoholno jetrno cirozo
Sebastjan Šturbej, 2009, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema, ki smo jo obravnavali v diplomskem delu, je alkoholna jetrna ciroza ter številni zapleti, ki jih ta bolezen prinaša. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali vzroke in dejavnike tveganja za nastanek jetrne ciroze, njeno prevalenco v Sloveniji, klinično sliko, diagnosticiranje in zdravljenje ter številne zaplete, ki jih povzroča. Opisali smo tudi zdravstveno nego bolnika z jetrno cirozo ter zdravstveno vzgojo alkoholika. V okviru življenjskih aktivnosti smo izpostavili najpogostejše probleme, na katere mora biti medicinska sestra pozorna, in naredili načrt zdravstvene nege. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj. Anketirali smo 35 bolnikov z alkoholno jetrno cirozo, ki so bili hospitalizirani na tem oddelku od aprila do oktobra 2008. Vsi anketirani so imeli možnost zavrnitve sodelovanja pri raziskavi. Rezultati, ki smo jih dobili z raziskavo, kažejo, da so se prvi znaki jetrne ciroze pri več kot polovici anketiranih bolnikov pojavili po 16 letih rednega pitja alkoholnih pijač. Dve tretjini anketiranih je navedlo vpliv družbe kot najpogostejši vzrok za začetek prekomernega pitja alkoholnih pijač. Najpogosteje zaužita pijača je bila vino (45,71 %). Raziskava je pokazala, da imajo bolniki zraven alkoholne jetrne ciroze tudi druge kronične nenalezljive bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol in trigliceride, slabe prehranjevalne navade in odklonilen odnos do športno rekreativne dejavnosti.
Ključne besede: alkohol, prekomerno pitje, alkoholna jetrna ciroza, bolnik, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2936; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (690,53 KB)

7.
SEZNANJENOST PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE O BOLEZNI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Urška Mravljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je infekcijska bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. V Sloveniji povzroča bolezen klop vrste Ixodes ricinus, povzročitelj obolenja pa je virus meningoencefalitisa. V mnogih državah in tudi v Sloveniji poteka cepljenje, ki je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME. Zdravstvena stroka priporoča preventivno cepljenje za širšo populacijo; še posebno ljudem, ki se dosti gibajo ob ali v gozdovih. V diplomskem delu je predstavljena bolezen KME in preventivna vloga medicinske sestre (v nadaljevanju MS) pri bolezni KME. S pomočjo raziskovalne študije, smo ugotavljali seznanjenost prebivalcev Šaleške doline o tej bolezni in kako se zaščitijo pred morebitnim ugrizom klopa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Terensko študijo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretični del pa s pomočjo študija domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so prebivalci Šaleške doline o bolezni KME dokaj dobro seznanjeni. Več kot polovica anketirancev bi se udeležila preventivnega izobraževanja o KME, kjer bi dobili več informacij o bolezni KME, preventivnih ukrepih pred odhodom v naravo, o cepljenju ter posledicah, ki jih lahko pusti bolezen. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bi lahko poskrbeli za večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti ter pripomogli k množičnemu cepljenju prebivalcev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: klop, klopni meningoencefalitis, preventiva, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2589; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Osveščenost nosečnic o zdravem načinu življenja
Martina Žalik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili fiziološke spremembe v nosečnosti, opisali smo dejavnike tveganja v nosečnosti, ter zdravstveno vzgojo nosečnice. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so nosečnice seznanjene z dejavniki tveganja v nosečnosti ter ali se negativnim dejavnikom izogibajo. Raziskavo smo izvedli v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor v juliju in avgustu 2009. V raziskavo smo vključili 100 nosečnic, vendar smo dobili vrnjenih 98 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik je vseboval 25 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Z raziskovalno nalogo smo ugotovili, da bi naj 79% nosečnic poznalo negativne dejavnike v nosečnosti. Vendar je na vprašanje kateri so negativni dejavniki, ki vplivajo na nosečnost kar 40% nosečnic odgovorilo nepravilno. Prav tako pa kar 74% nosečnic ni odgovorilo na vprašanje, kateri so ob naštetih še drugi negativni dejavniki, ki vplivajo na nosečnost. Na osnovi teh podatkov smo sklepali, da nosečnice premalo poznajo negativne dejavnike v nosečnosti oziroma, da poznajo le nekatere dejavnike tveganja. Ugotovili smo tudi, da se nosečnice izogibajo tistim dejavnikom tveganja, ki jih poznajo.
Ključne besede: nosečnica, nosečnost, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2181; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (760,84 KB)

9.
Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev
Nina Preglav, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu sta predstavljena anatomija dojke in rak dojke. V okviru poglavja rak dojke je predstavljena epidemiologija raka dojk, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja, zgodnje odkrivanje raka dojk, samopregledovanje dojk, zdravniški pregledi in mamografija. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja ter izdelan načrt za zdravstveno vzgojni preventivni program za preprečevanje raka dojk. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti vlogo zdravstvenih delavcev v ginekoloških ambulantah na Koroškem na področju primarne preventive raka dojk. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah na Koroškem, in sicer v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi, Zdravstvenem domu Dravograd, Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketiranje je bilo izvedeno konec meseca maja 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je v večini ginekoloških ambulant na Koroškem na razpolago dovolj zloženk in plakatov o raku dojk, skoraj nikjer pa nimajo modelov oziroma ne predvajajo filmov o preprečevanju raka dojk. Za poučevanje žensk o raku dojk največ zdravstvenih delavcev uporablja pogovor, velik odstotek ginekoloških ambulant pa nima organiziranih predavanj ali delavnic, kjer bi se ženske lahko naučile pravilno pregledati dojke.
Ključne besede: rak dojke, preprečevanje raka dojk, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, zgodnje odkrivanje raka dojk.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2733; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
Zdravstvena oskrba nosečnice v dispanzerski ambulanti
Karmen Klavžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljeni zdravstvena oskrba in zdravstvena vzgoja nosečnice v dispanzerju za ženske. V teoretičnem delu smo opisali, kako pride do oploditve in katere so najpogostejše spremembe, ki se pojavijo v času nosečnosti. Predstavili smo tudi pomen zdravstvenega varstva v nosečnosti. Opisan je prvi zdravstveni pregled in vsi nadaljnji pregledi v nosečnosti, laboratorijske in ultrazvočne preiskave v nosečnosti, težave, ki se lahko pojavijo v nosečnosti, zdravstvena vzgoja nosečnice ter socialna in zakonska zaščita nosečnice. Diplomsko delo nas prav tako seznanja z vlogo in nalogo medicinske sestre pri pregledih nosečnice v dispanzerju za ženske. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenih domovih Ljubljana, in sicer med 100 nosečnicami, ki so dispanzer za ženske obiskale konec avgusta in v začetku septembra 2009. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so nosečnice seznanjene z osnovnimi preiskavami, niso pa osveščene o dodatnih oziroma o samoplačniških preiskavah, ki jih lahko opravijo še med nosečnostjo. Ugotovili smo, da so nosečnice seznanjene z možnimi zapleti, do katerih lahko pride med nosečnostjo, da se nosečnice zavedajo pomena zdrave in uravnotežene prehrene in telesne aktivnosti med nosečnostjo in da je 59 % ankentiranih nosečnic mnenja, da je njihova komunikacija z medicinsko sestro in ginekologom uspešna.
Ključne besede: nosečnost, pregledi in preiskave, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3229; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici