| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Tranzicija mladih v odraslost: dejavniki odločanja za partnerstvo, ločeno gospodinjstvo in starševstvo med slovenskimi mladimi
Ines Kozar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Ključne besede: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Mediji kot generatorji medijskih memov. Primer: Al Jazeera Balkans
Dragan Petrevski, 2018, magistrsko delo

Opis: Teorija memov, osnovnih enot kulturnega prenosa, izhaja iz ideje, da se kulturne informacije podedujejo v naših možganih, podobno kot biološke v naših telesih. Teorija medijskih memov temelji na prenosu medijskih idej na občinstvo. Namen naloge je bil raziskati, kako se v televizijskih vsebinah oblikujejo in širijo medijski memi, kako se prenašajo na gledalce ter kako na njihovo sprejemanje vpliva gledalčevo morebitno predhodno mnenje/stališče o tej temi. V raziskavi smo obravnavali poročanje Al Jazeere Balkans o obsodbi Radovana Karadžića. Z odprtim kodiranjem, kvalitativno in kvantitativno analizo rezultatov smo potrdili obstoj medijskih memov, ki so vgrajeni v poročanja, prav tako pa smo potrdili tudi obstoj matrice sorodnih memov, ki v naših možganih kot navidezno sito ne dovoljuje novim memom, različnim od njih, da bi se pri nas naselili oziroma podvojili. Naloga predstavlja medijske meme kot nov pristop v študijah občinstva in proučevanju medijskega učinkovanja na mikro ravni in je ena redkih, ki se ukvarja s proučevanjem medijskega mema.
Ključne besede: memi, medijski memi, mempleks, Al Jazeera Balkans
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 657; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
Analiza antideložacijskega programa društva Kralji ulice v Mariboru
Urška Javornik, 2018, magistrsko delo

Opis: Število ljudi, ki se znajde v stanovanjsko tvegani situaciji in deložaciji, se v Evropi vsako leto povečuje, pri čemer Slovenija ni izjema. Nekatere države so razvile učinkovite ukrepe za reševanje te problematike, v Sloveniji pa je zaslediti veliko pomanjkanje ukrepov na tem področju. Država je neuspešna pri uresničevanju zadanih ciljev stanovanjske politike. Občutno primanjkuje cenovno ugodnih najemnih stanovanj, saj Slovenija še vedno ostaja na samem vrhu držav z najvišjim deležem lastniških stanovanj. Prav tako je opaziti primanjkljaj neprofitnih stanovanj in bivalnih enot. Kakovost samih stanovanj je zelo slaba, še vedno pa so tudi prenaseljena. Posledica vsega tega je, da se vse več ljudi znajde v stanovanjsko tvegani situaciji. Skladno s tem se povečuje tudi število deložacij. Za reševanje tega problema so na voljo predvsem začasni ukrepi, ki pa tudi niso popolnoma učinkoviti. V magistrski nalogi smo raziskali antideložacijski progam društva Kralji ulice, da bi preučili, kako program prispeva k reševanju te problematike, in s tem ponudili primer morebitne dobre prakse. Sama naloga temelji na kvalitativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni preko štirih metod raziskovanja, in sicer: metode opazovanja z udeležbo, pol-strukturiranih intervjujev, fokusnih skupin in analize dokumentov. Podatke, pridobljene preko teh izbranih metod, smo obdelali in naredili kvalitativno analizo vsebine. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da lahko način delovanja programa uvrstimo med sekundarne preventivne ukrepe, saj se le-ti fokusirajo na ljudi, kjer obstaja visoka stopnja tveganja za deložacije. Ugotovljeno je bilo, da program vključuje veliko učinkovitih sekundarnih ukrepov in deluje po modelu krepitve moči, ki se danes vse bolj uveljavlja. Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključimo, da program ponuja primer dobre prakse preventivnega delovanja na tem področju.
Ključne besede: ranljive skupine, stanovanjska ranljivost, deložacije, Kralji ulice, antideložacijski program
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 467; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Samonikla prizorišča in množični mediji
Matevž Pucer, 2017, magistrsko delo

Opis: Fenomen samoniklih prizorišč je v Sloveniji še vedno spregledan in njihov pomen marginaliziran. Magistrsko delo obravnava odnos množičnih medijev do samoniklih prizorišč, saj so mediji kot mediatorji med javnostjo in oblastjo tisti, ki pomembno vplivajo tako na javno mnenje kot na odnos institucij do določene problematike. V magistrskem delu raziskujemo medijsko poročanje o samoniklih prizoriščih in karakteristike njihovega odnosa z mediji, na primeru prizorišč v Kopru in Mariboru. Tako smo v osrednjem delu raziskave izvedli kvalitativno analizo medijskih objav o samoniklih prizoriščih v tisku, na televiziji in spletu. Na podlagi fokusne skupine z aktivistkami in aktivisti samoniklih prizorišč in intervjuja s kulturno urednico časopisa Večer smo raziskali faktorje medijske zastopanosti in ključne elemente odnosa med mediji in samoniklimi prizorišči. Raziskava je potrdila majhno medijsko prisotnost samoniklih prizorišč v obravnavanih medijih, predvsem v smislu globljega poročanja o delovanju. Novinarji v svojih prispevkih večinoma ne odražajo razumevanja problematike samoniklih prizorišč. Le ta pa so zaradi neurejene formalne in finančne situacije le delno vključujejo v razne oblike sodelovanja z mediji.
Ključne besede: samonikla prizorišča, množični mediji, kliping, Pekarna, MKSMC, U. P. Inde
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 1037; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
KULTURNO-ZGODOVINSKI PRIKAZ KRAJA STREHOVCI
Tadeja Lutar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti kulturno-zgodovinski prikaz kraja Strehovci iz sociološkega vidika s poudarkom na bivanjskih razmerah. V diplomskem delu se bom osredotočila na preučevanje gibanja števila prebivalcev, ohranjenost kulturne dediščine in njen vpliv na kakovost bivanja v kraju. Glavna uporabljena metoda dela je bila terenska raziskava popisa hiš glede na njihovo stanje. V terenski raziskavi je bila pregledana arhitekturna kulturna dediščina kraja z vidika turistične privlačnosti. Turizem postaja ena izmed potencialnih razvojnih možnosti kraja. Posamezni objekti arhitekturne dediščine so opredeljeni glede na aktivnost. V analizi so bile potrjene teze, da kraj odlikujejo dobre bivanjske razmere v pretežno tradicionalnih bivanjskih objektih, dobro medgeneracijsko sodelovanje in dobra aktivnost področji, ki so pomembna za turistično ponudbo kraja.
Ključne besede: dediščina, zgodovina kraja, bivanjske razmere, Bukovniško jezero, medgeneracijsko sodelovanje, obrti.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)
Ivana Dukarić, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Ključne besede: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 902; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (827,49 KB)

7.
Vloga Rejniškega društva Slovenije v sistemu rejništva
Katja Dunaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem rejništva v Sloveniji predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju socialne varnosti otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. V diplomski nalogi smo najprej opredelili temeljne pojme rejništva kot so matična družina, rejniška družina, rejnik in otrok v rejniški družini, nato pa opisali sistem rejništva v preteklosti. V naslednji fazi smo temeljito preučili Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, vlogo Centra za socialno delo in delovanje Rejniškega društva. Empirični del diplomske naloge se ukvarja z odgovorom na vprašanje, katere aktivnosti Rejniškega društva Slovenije predstavljajo v sistemu rejništva dodano vrednost. S tem namenom smo opravili deset intervjujev z aktivnimi rejnicami, kjer so spregovorile o prednostih in slabostih trenutnega rejniškega sistema, na katerih področjih potrebujejo dodatno pomoč in za katere trenutne rešitve menijo, da so ustrezne. Na podlagi analize zbranih podatkov smo ugotovili, da ima Rejniško društvo pomembno vlogo pri zagotavljanju čim bolj kakovostnega sistema rejništva, saj predstavlja pomemben vezni člen med rejnicami, centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom. Rejniško društvo med drugim opozarja stroko na težave v rejništvu, povezuje rejniške družine, izobražuje, informira, nudi psihoterapevtsko pomoč otrokom v rejništvu in se povezuje s šolo. Tako smo zastavili temeljne smernice za delo Rejniškega društva v bodoče, obenem pa tudi centrom za socialno delo ponudili konkretne rešitve za težave, ki nastajajo pri izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Center za socialno delo, Rejniško društvo Slovenije
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1086; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
FENOMEN HIKIKOMORI - SOCIALNI UMIK MLADINE NA JAPONSKEM
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti lastnosti, vidike in percepcije fenomena hikikomori (socialni umik mladih na Japonskem), ki povzročajo težave pri znanstvenem raziskovanju. S primerjalno analizo smo ugotovili, da ta socialni pojav nima širše sprejete splošne definicije. Obstajata dve pomembnejši opredelitvi, ki sta osnova za številne izpeljave, ki omogočajo operativno označitev fenomena za posamezne raziskave. Pri diskurzivni analizi fenomena smo potrdili pomembno vlogo posameznih diskurzov (medijskega, javnosti, znanstvenega in uradnega) pri pojmovanju in oblikovanju percepcije fenomena v strokovni in drugih javnostih. V primerjalni analizi obstoječih metodoloških pristopov k fenomenu smo ugotovili prevlado kvalitativnih metod, ob tem pa zaznali zagate pri metodoloških pristopih k raziskovanju, ki jih povzroča nedostopen predmet proučevanja. V pregledu teorij razlag fenomena hikikomori smo ugotovili, da prevladujejo pristopi, ki vidijo temeljne razloge za socialni umik v socialno-ekonomskih okoliščinah, predvsem strukturnih spremembah v sodobni japonski družbi, pri čemer naj bi bil socialni umik posledica več vzrokov, ki so medsebojno povezani ali celo pogojeni. Tezo o kulturni specifičnosti fenomena hikikomori smo potrdili, na formalni ravni gre nedvomno za fenomen, ki je kulturno specifičen za Japonsko, pri čemer pa je treba opozoriti na strukturno sorodne pojave v drugih družbah.
Ključne besede: hikikomori, socialni umik mladine, sodobna japonska družba, odklonsko vedenje, kulturno specifičen fenomen, diskurzivna analiza, sociologija mladine
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Cestni otroci in življenje zunaj tradicionalnih okvirov socializacije
Andrej Naterer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Cestni otroci so pojav, ki ima v sodobnem svetu globalne razsežnosti. Med univerzalnimi značilnostmi cestnih otrok izstopajo distribucija po spolu, povprečna starost, specifična matrifokalna oblika primarne družine, glavni razlogi za beg na cesto in subkulturna organizacija skupine na cesti. Za cestne otroke je prav subkultura tista socialna skupina, ki je po eni strani pomemben potezni dejavnik, ki vpliva na otrokovo odločitev za beg na cesto, po drugi pa na cesti tudi simulira izostalo družino. Prek lastnega, subkulturnega sistema vrednot se med primarnim in sekundarnim habitatom cestnih otrok ustvarja konflikt, ki onemogoča ustrezno resocializacijo in reintegracijo cestnih otrok in katerega je mogoče premagati le s pomočjo integracije elementov subkulturnega socialnega sistema v resocializacijske programe.
Ključne besede: antropologija, marginalne skupine, otroci, brezdomci, cestni otroci, socializacija, habitati, resocializacija, življenje na cesti, subkultura, Makejevka, Ukrajina
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (694,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Ključne besede: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 3846; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici