| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava monitoringa in diagnostičnega načina zapisa elektrokardiograma pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma
Peter Černe, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma je elektrokardiografija ena ključnih diagnostičnih metod. EKG monitorji nam omogočajo tako monitoring, kot diagnostični način EKG zapisa, v klinični praksi pa ugotavljamo, da se zapisa medsebojno pogosto razlikujeta. Spremembe EKG zapisa so lahko posledica neustreznega sprejema signala, njegove obdelave ali zapisa EKG posnetka. Namen raziskave je ugotoviti, kako uporaba posameznega načina dela vpliva na detekcijo sprememb pri akutnem koronarnem sindromu. Metode: V kvantitativni raziskavi smo s pomočjo simulatorja Symbio CS 1201 simulirali osem različnih srčnih ritmov, z EKG monitorjema LifePak 12 in LifePak 15 pa primerjali monitoring EKG zapise z diagnostičnim zapisom 12-kanalnega EKG posnetka. Primerjali smo tudi razliko med odkloni posameznega EKG monitorja. Rezultati: Ugotavljamo, da so meritve obeh uporabljenih EKG-monitorjev medsebojno identične. Diagnostični EKG-zapisi so potrdili pričakovana odstopanja spojnice ST glede na posamezni simulirani srčni ritem. V monitoring načinu dela pa so prisotna večja odstopanja. Razprava in sklep: Ustrezna diagnostika akutnega koronarnega sindroma je mogoča le ob uporabi diagnostičnega 12-kanalnega EKG zapisa, z uporabo nizkofrekvenčnega filtra 0,05 Hz. Z večjim filtriranjem v monitoring načinu dela izgubimo zanesljivost diagnostičnih sprememb spojnice ST.
Ključne besede: elektrokardiogram, akutni koronarni sindrom, spojnica ST, EKG signal
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 481; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

2.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 458; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

3.
Respirogram pri spontanem dihanju
Suzana Marin, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod. Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali. Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.
Ključne besede: Monitor, telemetrija, dihanje, EKG, vitalne fukncije.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 371; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih : diplomsko delo
Sandi Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 674; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1000,88 KB)

5.
Analiza modificiranih EKG odvodov
Monika Mulej, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Pri diagnostičnem EKG uporabljamo 10 elektrod in posnamemo 12 različnih odvodov (standardni bipolarni I, II, III, ojačani unipolarni odvodi aVL, aVR, aVF in prekordialni odvodi C1‒C6). Pri EKG monitoringu se uporablja manj elektrod, kjer navadno spremljamo standardne odvode I, II in III. Namen raziskave je bil analizirati, kako modificirati standardne odvode pri EKG monitoringu, da dobimo približne zapise prekordialnih odvodov. Raziskovalna metodologija in metode: V kvantitativni raziskavi smo na zdravih preiskovancih modificirali standardne odvode EKG monitoringa z uporabo defibrilatorja Lifepak 15. Ugotavljali smo, kateri standardni odvod izbrati za zapis in na katera anatomska mesta postaviti elektrode. Uporabili smo diagnostično metodo snemanja EKG zapisov z razširjenim frekvenčnim območjem 0,05 do 150 Hz in monitor metodo, kjer so omenjeni filtri nastavljeni v območju 0,5‒40 Hz. Rezultati: Ugotavljamo, da se v večini primerov pri modificiranih standardnih odvodih uporablja prikaz I. odvoda. Z njim prikazujemo modifikacije bipolarnih odvodov CM5, CS5. CB5 in CC5. Modifikacija MCL1 uporablja III. standardni odvod za prikaz prekordialnega odvoda C1. Stroka si ni popolnoma enotna, ali se modificirana elektroda pri MCL1 odvodu postavi na mesto C1 ali nekoliko nižje desno v 5. medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji. Diskusija in zaključek: Uporaba filtrov spremeni EKG zapis v smislu težjega vrednotenja sprememb spojnice ST, zato se filtriranju izogibamo. Ugotovili smo, da nekatere modificirane standardne EKG odvode lahko uporabimo tudi v praksi (monitoring pacienta). 12-kanalni EKG ostaja še vedno zlati standard pri odkrivanju AKS.
Ključne besede: snemanje EKG, modificirani odvodi, miokardni infarkt, 12-kanalni EKG, 3-kanalni EKG
Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 1152; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

6.
Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodo
Almir Softić, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju. Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 967; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo
Nina Lončarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma. S starostjo se tveganje za pojav atrijske fibrilacije veča. Zaradi mnogih simptomov in zapletov je kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo slabša. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako atrijska fibrilacija vpliva na kakovost življenja bolnikov in kakšne so njihove omejitve. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo dela, delno tudi kvalitativno metodo. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 51 bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Rezultati: Ugotovili smo, da 31,4 % anketiranih bolnikov z atrijsko fibrilacijo doživlja palpitacije dnevno, in da pri 33,5 % palpitacije trajajo več kot eno minuto. Težave z dihanjem navaja polovica anketiranih, najpogosteje se pojavijo težave pri opravljanju težkega dela v 35,3 %. Največji vpliv na njihovo življenje ima atrijska fibrilacija pri težjih aktivnostih, kjer jih najbolj ovira. Večina sodelujočih v raziskavi (31,4 %) je bila popolnoma samostojnih. Diskusija in zaključek: Atrijska fibrilacija je najpogostejša pri starejših ljudeh in ima velik vpliv na njihovo kakovost življenja. S pomočjo različnih tehnik zdravljenja in razreševanja simptomov, je življenje z atrijsko fibrilacijo veliko lažje, prav tako se informirani bolniki naučijo živeti z boleznijo in njenimi omejitvami.
Ključne besede: motnja ritma, bolnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 1410; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Neinvazivno merjenje akceleracije kontrakcije levega prekata z doplersko ehokardiografijo
Igor Krajnc, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Ehokardiografska meritev iztisnega deleža (EF) levega prekata predstavlja večinoma dober in uporaben označevalec sistolične funkcije levega prekata (LP), vendar s pomembnimi omejitvami. Uporaba doplerskih tehnik nam omogoča natančno merjenje hitrosti krvi v srčnih votlinah in hitrosti miokarda, vključno z meritvami trajanja posameznih časovnih intervalov. Cilji Cilj naše raziskave je bil, da s pomočjo doplerske ehokardiografije, natančneje s sintezo pulznega in tkivnega doplerja, izmerimo pospešek krčenja LP pri zdravih preiskovancih in pri simptomatičnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (SP). Upoštevaje pospešek krčenja LP in dimenzije LP smo izračunali indeks akceleracije levega prekata 1 (AccLV1) in indeks akceleracije levega prekata 2 (AccLV2). Indeks AccLV1 je premosorazmeren z doseženo maksimalno hitrostjo v času iztisa v iztočnem delu LP (Vmax LVOT) v cm/s in obratno sorazmeren s časovnim intervalom (dt) od začetka izovolumetrične kontrakcije LP do dosežene maksimalne hitrosti v LVOT, merjenim v sekundah in s končnim diastoličnim volumnom LP (EDV) v mililitrih. Indeks AccLV2 pa je premosorazmeren z V max LVOT in obratno sorazmeren s dt in s končnim diastoličnim premerom LP (LVEDD), merjenim v cm. Oba indeksa imata potencial doplerskih pokazateljev globalne sistolične disfunkcije, oziroma okvare LP. V nadaljevanju raziskave smo oba indeksa primerjali s standardno oceno sistolične funkcije LP z merjenjem EF. Bolniki in metode V prospektivno, opazovalno raziskavo smo vključili 121 preiskovancev, 76 (62,8 %) zdravih preiskovancev in 45 (37,2 %) bolnikov z znanim kroničnim SP. Pri vseh smo opravili standardne ehokardiografske meritve in izračunali AccLV1 po formuli: AccLV1=Vmax LVOT / dt x EDV [cm/s2 ml] in AccLV2 po formuli: AccLV2=Vmax LVOT / dt x LVEDD [1/s2]. Preiskovance smo nato opazovali dve leti in spremljali pojav končnih opazovanih dogodkov, ki kažejo na poslabšanje SP. Rezultati Celotni vzorec preiskovancev je zajemal 65 (53,7 %) moških in 56 (46,3 %) žensk, od teh je bilo v skupino zdravih uvrščenih 76 preiskovancev (46,1 % moških), v skupino bolnikov pa 45 preiskovancev (66,7 % moških). Med zdravimi in bolniki smo ugotovili statistično pomembno razliko v povprečnih vrednostih EF (65,4 ± 6,7 % vs 38,6 ± 18,0 %; p < 0,001), AccLV1 (12,1 ± 2,8 cm/s2 ml vs 4,4 ± 2,1 cm/s2 ml; p < 0,001) in AccLV2 (217,8 ± 43,8 1/s2 vs 110,5 ± 43,7 1/s2; p < 0,001). ROC krivulja, ki ločuje zdrave preiskovance od bolnikov s kroničnim SP, ne glede na pridruženo MR, je pokazala višje vrednosti AUC za AccLV1 in AccLV2 v primerjavi z EF (0,996 vs 0,897 in 0,969 vs 0,897). V skupini bolnikov smo prav tako potrdili nekoliko močnejšo korelacijo indeksov AccLV1 in AccLV2 s funkcijskim razredom po NYHA (r = - 0,657; p < 0,001 in r = - 0,569; p < 0,001), glede na korelacijo EF z NYHA (r = - 0,539 p < 0,001). V toku dve-letnega opazovanja smo pri 16 preiskovancih ugotovili končne opazovane dogodke. Vseh zabeleženih dogodkov je bilo 31 in vsi v skupini bolnikov. Določeni preiskovanci so doživeli končni opazovani dogodek, čeprav so imeli EF nad povprečjem EF preiskovancev brez zapleta (nad 58,1 %). Noben preiskovanec ni doživel končni opazovani dogodek, če je njegov indeks AccLV1 presegel povprečje indeksa AccLV1 preiskovancev brez zapleta (nad 10,1 cm/s2 ml ) ali če je njegov indeks AccLV2 znašal nad povprečjem indeksa AccLV2 preiskovancev brez zapleta (nad 190,1 /s2). Zaključek Z izračunom indeksov AccLV1 in AccLV2 lahko v primerjavi z meritvami EF z večjo natančnostjo razlikujemo med zdravimi in bolniki s simptomatičnim SP, prav tako vrednosti AccLV1 in AccLV2 dobro, oziroma bolje kot EF, korelirajo s funkcijskim razredom NYHA v skupini bolnikov. Oba indeksa nakazujeta prav tako boljšo napovedno vrednost za klinično poslabšanje SP v primerjavi z EF.
Ključne besede: levi prekat, funkcija, dopler, kontrakcija, akceleracija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1013; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici