1. Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Miha Tibaut, 2024, doktorska disertacija Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze.
Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD.
Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998.
Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo.
146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij.
Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC).
V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (5,14 MB) |
2. Lipoprotein(a) as a risk factor in a cohort of hospitalised cardiovascular patients : A retrospective clinical routine data analysisDavid Šuran, Tadej Završnik, Peter Kokol, Marko Kokol, Andreja Sinkovič, Franjo Naji, Jernej Završnik, Helena Blažun Vošner, Vojko Kanič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Lipoprotein(a) (Lp(a)) is a well-recognised risk factor for ischemic heart disease (IHD) and calcific aortic valve stenosis (AVS). Methods: A retrospective observational study of Lp(a) levels (mg/dL) in patients hospitalised for cardiovascular diseases (CVD) in our clinical routine was performed. The Lp(a)-associated risk of hospitalisation for IHD, AVS, and concomitant IHD/AVS versus other non-ischemic CVDs (oCVD group) was assessed by means of logistic regression. Results: In total of 11,767 adult patients, the association with Lp(a) was strongest in the IHD/AVS group (eβ = 1.010, p < 0.001), followed by the IHD (eβ = 1.008, p < 0.001) and AVS group (eβ = 1.004, p < 0.001). With increasing Lp(a) levels, the risk of IHD hospitalisation was higher compared with oCVD in women across all ages and in men aged ≤75 years. The risk of AVS hospitalisation was higher only in women aged ≤75 years (eβ = 1.010 in age < 60 years, eβ = 1.005 in age 60–75 years, p < 0.05). Conclusions: The Lp(a)-associated risk was highest for concomitant IHD/AVS hospitalisations. The differential impact of sex and age was most pronounced in the AVS group with an increased risk only in women aged ≤75 years.
Ključne besede: acute myocardial infarction, aortic valve stenosis, atherosclerosis, cardiovascular diseases, cardiovascular risk, ischemic heart disease, lipoprotein(a), postmenopausal women
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 6
Celotno besedilo (285,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Analiza povezav med arterijsko togostjo, ekspresijskim profilom mikroRNK iz periferne krvi in stopnjo aterosklerotične prizadetosti koronarnih arterij pri bolnikih z normalnim ali zmanjšanim ledvičnim delovanjemNejc Piko, 2022, doktorska disertacija Opis: Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, ki vodi v zoženje svetline žil ter v ishemično okvaro tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Med srčnožilne bolezni uvrščamo ishemično bolezen srca, periferno arterijsko bolezen, bolezni možganskih žil ter anevrizme prsne in trebušne aorte. Predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti v razvitem svetu in so neposredna posledica napredovale ateroskleroze. Kronična ledvična bolezen je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Arterijska togost označuje zmanjšano podajnost arterij in je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v žilni steni in pretoku krvi. MikroRNK so ključni epigenetski regulatorji številnih procesov v telesu in imajo velik potencial pri prepoznavanju in zdravljenju srčnožilnih bolezni.
V naši študiji smo analizirali povezave med koronarno arterijsko boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in arterijsko togostjo pri bolnikih z in brez kronične ledvične bolezni. Prav tako smo analizirali ekspresijski profil mikroRNK molekul pri bolnikih z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi hitrosti karotidno-femoralnega pulznega vala.
Rezultati naše študije dokazujejo, da imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo višjo arterijsko togost ter nižji gleženjski indeks. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je bilo nekoliko več trožilne koronarne arterijske bolezni, vendar razlika v primerjavi z bolniki brez kronične ledvične bolezni ni bila statistično pomembna.
V ekspresiji mikroRNK razlik ni bilo.
Ključne besede: ateroskleroza, arterijska togost, kronična ledvična bolezen, srčnožilna bolezen, mikro RNK
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 556; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,48 MB) |
5. |
6. Primerjava monitoringa in diagnostičnega načina zapisa elektrokardiograma pri diagnostiki akutnega koronarnega sindromaPeter Černe, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma je elektrokardiografija ena ključnih diagnostičnih metod. EKG monitorji nam omogočajo tako monitoring, kot diagnostični način EKG zapisa, v klinični praksi pa ugotavljamo, da se zapisa medsebojno pogosto razlikujeta. Spremembe EKG zapisa so lahko posledica neustreznega sprejema signala, njegove obdelave ali zapisa EKG posnetka. Namen raziskave je ugotoviti, kako uporaba posameznega načina dela vpliva na detekcijo sprememb pri akutnem koronarnem sindromu.
Metode: V kvantitativni raziskavi smo s pomočjo simulatorja Symbio CS 1201 simulirali osem različnih srčnih ritmov, z EKG monitorjema LifePak 12 in LifePak 15 pa primerjali monitoring EKG zapise z diagnostičnim zapisom 12-kanalnega EKG posnetka. Primerjali smo tudi razliko med odkloni posameznega EKG monitorja.
Rezultati: Ugotavljamo, da so meritve obeh uporabljenih EKG-monitorjev medsebojno identične. Diagnostični EKG-zapisi so potrdili pričakovana odstopanja spojnice ST glede na posamezni simulirani srčni ritem. V monitoring načinu dela pa so prisotna večja odstopanja.
Razprava in sklep: Ustrezna diagnostika akutnega koronarnega sindroma je mogoča le ob uporabi diagnostičnega 12-kanalnega EKG zapisa, z uporabo nizkofrekvenčnega filtra 0,05 Hz. Z večjim filtriranjem v monitoring načinu dela izgubimo zanesljivost diagnostičnih sprememb spojnice ST.
Ključne besede: elektrokardiogram, akutni koronarni sindrom, spojnica ST, EKG signal
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 125
Celotno besedilo (3,84 MB) |
7. Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravniStaša Vodička, 2021, doktorska disertacija Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni.
Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine.
Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo.
Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,97 MB) |
8. Respirogram pri spontanem dihanjuSuzana Marin, 2020, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje.
Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod.
Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali.
Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.
Ključne besede: Monitor, telemetrija, dihanje, EKG, vitalne fukncije.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,20 MB) |
9. Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih : diplomsko deloSandi Horvat, 2019, diplomsko delo Opis: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1417; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1000,88 KB) |
10. Analiza modificiranih EKG odvodovMonika Mulej, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča in namen: Pri diagnostičnem EKG uporabljamo 10 elektrod in posnamemo 12 različnih odvodov (standardni bipolarni I, II, III, ojačani unipolarni odvodi aVL, aVR, aVF in prekordialni odvodi C1‒C6). Pri EKG monitoringu se uporablja manj elektrod, kjer navadno spremljamo standardne odvode I, II in III. Namen raziskave je bil analizirati, kako modificirati standardne odvode pri EKG monitoringu, da dobimo približne zapise prekordialnih odvodov.
Raziskovalna metodologija in metode: V kvantitativni raziskavi smo na zdravih preiskovancih modificirali standardne odvode EKG monitoringa z uporabo defibrilatorja Lifepak 15. Ugotavljali smo, kateri standardni odvod izbrati za zapis in na katera anatomska mesta postaviti elektrode. Uporabili smo diagnostično metodo snemanja EKG zapisov z razširjenim frekvenčnim območjem 0,05 do 150 Hz in monitor metodo, kjer so omenjeni filtri nastavljeni v območju 0,5‒40 Hz.
Rezultati: Ugotavljamo, da se v večini primerov pri modificiranih standardnih odvodih uporablja prikaz I. odvoda. Z njim prikazujemo modifikacije bipolarnih odvodov CM5, CS5. CB5 in CC5. Modifikacija MCL1 uporablja III. standardni odvod za prikaz prekordialnega odvoda C1. Stroka si ni popolnoma enotna, ali se modificirana elektroda pri MCL1 odvodu postavi na mesto C1 ali nekoliko nižje desno v 5. medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji.
Diskusija in zaključek: Uporaba filtrov spremeni EKG zapis v smislu težjega vrednotenja sprememb spojnice ST, zato se filtriranju izogibamo. Ugotovili smo, da nekatere modificirane standardne EKG odvode lahko uporabimo tudi v praksi (monitoring pacienta). 12-kanalni EKG ostaja še vedno zlati standard pri odkrivanju AKS.
Ključne besede: snemanje EKG, modificirani odvodi, miokardni infarkt, 12-kanalni EKG, 3-kanalni EKG
Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 2062; Prenosov: 217
Celotno besedilo (5,17 MB) |
