1. Zgodnja uvedba visoko alergenih živil pri otrocihLaura Feher, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zgodnja uvedba alergenih živil pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj alergij na hrano. Namen diplomskega dela je bil preučiti zgodnjo uvedbo visoko alergenih živil pri otrocih.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 121 dobljenih člankov je vključeno osem člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da zgodnja uvedba enega ali več živil, ki vsebuje alergen (med 4. in 6. mesecem do 12. meseca starosti), zmanjša tveganje za alergijo. Več raziskav potrjuje, da redno uživanje alergenih živil v zgodnjem obdobju vodi v dolgoročno toleranco na alergene.
Razprava in zaključek: Zgodnje uvajanje visoko alergenih živil pri otrocih med 4. in 12. mesecem starosti se je izkazalo kot učinkovita strategija za zmanjšanje tveganja za razvoj alergij na hrano. Raziskave so pokazale, da zgodnja izpostavljenost alergenim živilom, kot so kravje mleko, jajca in arašidi, zmanjša verjetnost za razvoj alergij v kasnejšem življenju. Ta pristop predstavlja pomemben premik od prejšnjih smernic, ki so priporočale izogibanje alergenim živilom v zgodnjem otroštvu, vendar bi bilo potrebno še več raziskav na tem področju. Ključne besede: visoko alergena živila, alergija na hrano, otroci Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1019,69 KB) |
2. Kakovost življenja bolnikov s sistemskim lupusom eritematozusom v času pandemije covida-19Nejc Žaler Vogrin, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLE je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene različne organe in zahteva stalno medicinsko oskrbo. Med pandemijo covida-19 so se pacienti soočali z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, povečanimi psihosocialnimi bremeni in poslabšanjem fizičnega zdravja. Namen tega pregleda literature je analizirati, kako je pandemija vplivala na kakovost življenja pacientov s SLE.
Metode: Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Medline, Cochrane Library in SAGE z uporabo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Opravljena je bila analiza in sinteza izbrane literature.
Rezultati: Od skupno 122 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih osem raziskav s kvantitativno metodologijo. Pandemija je negativno vplivala na fizično zdravje pacientov, kar se je kazalo v povečani aktivnosti bolezni, zmanjšani adherenci in povečani hospitalizaciji, kar je poslabšalo kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Pregled kaže na zmanjšano kakovost življenja pacientov s SLE med pandemijo, zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in povečanega psihosocialnega bremena. Izpostavljena je potreba po boljšem sistemskem pristopu, razvoju telemedicine in večji podpori kroničnim bolnikom za ublažitev učinkov prihodnjih kriz na njihovo življenje. Ključne besede: avtoimunske bolezni, psihosocialni vplivi, pandemija Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Doživljanje stigmatizacije pri osebah z bipolarno afektivno motnjoSara Tjukajev, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Bipolarna motnja je motnja razpoloženja, pri kateri gre za izmenjavo manične in depresivne epizode. Osebe z bipolarno afektivno motnjo so pogosto izpostavljene stigmatizaciji, kar vpliva na njihovo kakovost življenja in vsakodnevno delovanje. Namen zaključnega dela je na osnovi pregleda znanstvene literature analizirati, kako osebe z bipolarno afektivno motnjo doživljajo stigmatizacijo.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Sintezo podatkov smo naredili s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da stigmatizacija zelo vpliva na osebe z bipolarno afektivno motnjo in na njihovo vsakdanje življenje. Posledice pušča tako v zasebnem kot socialnem življenju.
Razprava in zaključek: Osebe z bipolarno motnjo doživljajo stigmatizacijo v obliki občutkov osamljenosti, nemoči, sramu, neenakosti, nepravičnosti; izogibajo se stresnim situacijam, se socialno izolirajo in ne vedo, komu lahko zaupajo. Okolica jih vrednoti negativno; ima jih za drugačne, nepredvidljive in agresivne. Osebe se zaradi stigme pogosto socialno izolirajo in zaprejo vase. Vse to so razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno dodatno informirati in izobraževati ter poudarjati razumevanje oseb z bipolarno motnjo. Ključne besede: bipolarna afektivna motnja, doživljanje, stigmatizacija Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33 (1 glas)
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Psihofizične obremenitve na delovnem mestu in vpliv na duševno zdravje medicinskih sesterŠpela Kuharič, 2024, magistrsko delo Opis: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih. Ključne besede: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (865,51 KB) |
5. Probiotiki in migreneAna Peserl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Migrena je pogosta nevrološka bolezen. Obstaja dvosmerna povezava med črevesjem in možgani preko črevesne mikrobiote. Črevesno mikrobioto lahko manipuliramo z vnosom probiotikov, s katerimi želimo načrtno izboljšati zdravje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov pri pacientih z migreno na pojavnost migren in bolečino. Metode: Izvedli smo pregled literature, pridobljene iz podatkovnih baz: CINAHL Ultimate, Cochrane Library, PubMed, ScienceDirect in Sage Journals. S PRISMA diagramom smo predstavili potek pregleda in izbrane raziskave razvrstili po hierarhiji dokazov. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: Raziskave so pokazale, da so probiotiki lahko koristni pri zmanjševanju frekvence in intenzitete migren. Za najbolj koristne so se izkazali probiotiki iz rodov laktobacilov in bifidobakterij.
Razprava in zaključek: Probiotiki imajo pozitiven vpliv na nevrogene bolezni, saj zmanjšujejo učinek oksidativnega stresa. Tako zmanjšujejo pojavnost in bolečino migren, zato bi bilo smiselno uvesti probiotike kot podporno zdravljenje migren. Ključne besede: probiotiki, migrene, bolečina Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (627,06 KB) |
6. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta. Ključne besede: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Uporaba deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjoMiha Pirš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Obvladovanje agresivnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo je zapleten izziv v skrbi za duševno zdravje. Tehnike deeskalacije, namenjene zmanjševanju agresije in spodbujanju občutka miru, so postale ključne za zagotavljanje oskrbe na psihiatričnih oddelkih. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo.
Metode: Izveden je bil pregled literature s področja uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed CINHAL, ScienceDirect in Cochrane Library, z uporabo iskalne strategije. Vključenim raziskavam je bila določena moč dokazov, ugotovitve pa sintetizirane.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 382 raziskav, v končno analizo jih je bilo vključenih pet. Najbolj uporabljene in učinkovite deeskalacijske tehnike so bile umirjen pogovor, premikanje pacienta v drugo sobo in preživljanje časa ena na ena. Deeskalacijske tehnike so bile uspešne za obvladovanje agresivnega vedenja pacientov z duševno motnjo.
Razprava in zaključek: Uporaba tehnik deeskalacije pri obvladovanju pacientov z agresivnim vedenjem in duševnimi motnjami je bistvenega pomena za spodbujanje varnejšega in boljšega terapevtskega okolja. Tehnike deeskalacije dajejo prednost komunikaciji, empatiji in razumevanju kot bistvenim orodjem za razreševanje napetih situacij. Z vključevanjem strategij deeskalacije v standardno prakso lahko zdravstvene ustanove dajo prednost varnosti in dobremu počutju pacientov in osebja ter tako spodbujajo bolj sočutno in terapevtsko zdravilno okolje. Ključne besede: psihiatrija, pacient, tehnike obvladovanja agresije Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 25
Celotno besedilo (653,38 KB) |
8. Kakovost spanja zdravstvenih dispečerjevLarisa Žula, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni dispečerji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne medicinske pomoči po telefonu, nudijo podporo in usmeritve kličočim v življenjsko ogrožajočih okoliščinah. Izmensko delo lahko pomembno vpliva na kakovost spanja, zato je bil namen zaključnega dela raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metodologija. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom Sleep Quality Scale (SQS), ki smo jih nato obdelali in analizirali s programom IBM SPSS Statistics 29. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 59 zdravstvenih dispečerjev. Cronbachova alfa anketnega vprašalnika je znašala 0,89. Rezultati so prikazali, da je 30 (50,80 %) zdravstvenih dispečerjev ocenilo svojo kvaliteto spanja kot slabo, 29 (49,20 %) pa kot dobro. Najvišje je bila ocenjena trditev Po spanju imam zbrane misli. (M = 1,81), med podlestvicami pa Dnevne motnje v delovanju. (M = 9,86). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je med udeleženci raziskave prevladovala slaba kakovost spanja. Izbrana tema je premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje, da bi lahko izboljšali kakovost spanja, bolje raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev po svetu. Ključne besede: Kakovost spanja, zdravstveni dispečerji, izmensko delo Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 57
Celotno besedilo (836,10 KB) |
9. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci EvropePetra Lužnik, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Klopni meningitis je virusna bolezen centralnega živčnega sistema, za katero vsakoletno zboli med 5.000 in 10.000 Evropejcev. Za zelo učinkovito zaščito so se pokazala cepiva proti klopnemu meningitisu, vendar se priporočila za cepljenje v različnih državah močno razlikujejo, kar lahko povzroča negotovosti pri prebivalcih. Namen diplomskega dela je raziskati, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci v Evropi.
Metode: V diplomskem delu smo naredili pregled literature, ki smo jo z iskalnim nizom našli v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter analizo in sintezo dobljenih rezultatov.
Rezultati: V bazah podatkov smo našli 141 zadetkov, od katerih smo za pričujoče delo uporabili šest raziskav oz. člankov. Najpogostejši dejavniki, ki so anketirance spodbudili k cepljenju, so bili strah pred boleznijo, prebivališče oziroma preživljanje prostega časa v endemičnem območju ter nasvet prijateljev ali zdravnika. Najpogostejši dejavniki, da se anketiranci za cepljenje niso odločili, so mnenja, da cepljenje ni potrebno, bolezni niso izpostavljeni oziroma ne obiskujejo rizičnih območij ter strah pred morebitnimi stranskimi učinki in cena cepljenja.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se način promocije cepljenja usmeri k odgovarjanju na največje dvome prebivalcev Evrope in jih predvsem dobro seznani, v kolikšni meri so izpostavljeni tveganju za okužbo. Ključne besede: klopni meningitis, cepljenje, dejavniki za cepljenje Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,65 MB) |