| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja oseb s parkinsonovo boleznijo v času covid-19 pandemije
Petra Lazarevski, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je prizadela predvsem ljudi z nevrološkimi zdravstvenimi težavami, pa ne le zaradi okužbe, ampak tudi zaradi splošne karantene in omejitev, ki so vplivale tudi na kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. S pregledom literature smo želeli raziskati kakovost življenja pacientov s Parkinsonovo boleznijo med COVID-19 pandemijo. Metode: Uporabili smo metodologijo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, Web of Science in SAGE Journals poiskali ustrezno literaturo. Glede na hierarhijo dokazov smo jih razvrstili v nivoje, s čimer smo ocenili moč dokazov. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Večina raziskav navaja kot glavni vzrok za poslabšanje kakovosti življenja v času pandemije COVID-19 nezmožnost obiskov zdravnika in prejemanje nasvetov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo treba narediti več raziskav na to tematiko. Z nadaljnjim razvojem telemedicine in približevanjem le-te bolnikom s Parkinsonovo boleznijo bo raziskava v veliko pomoč pri lajšanju zdravja in dobrega počutja posameznikov, njihovih družin in skupnosti.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, kakovost življenja, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Intraosalni in intravenski pristop tekom reanimacije v prehospitalnem okolju
Anja Kotnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žilni pristop je zelo pomembna intervencija zdravstvene nege pri srčnem zastoju. Še posebej pomemben je žilni pristop v prehospitalnem okolju, ko moramo v primeru neuspešnega intravenskega pristopa vzpostaviti intraosalno pot. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati uporabo intraosalnega ali intravenskega pristopa. Zanimalo nas je tudi, kako vplivata na izid zdravstvenega stanja pacienta po reanimaciji v prehospitalnem okolju. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja intraosalnega in intravenskega pristopa v prehospitalnem okolju. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, SAGE, Web of Science in Scopus. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo povrnitev spontanega krvnega obtoka, preživetje in ugoden nevrološki izid v primerjavi z različnima žilnima pristopoma (intravenski in intraosalni). Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je še vedno premalo raziskano, ali obstajajo bistvene spremembe med intraosalnim in intravenskim pristopom na zdravstveni izid pacienta, saj rezultati raziskav niso prišli do enakih zaključkov.
Ključne besede: Intraosalni pristop, intravenski pristop, prehospitalno okolje, srčni zastoj
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 441; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Poškodbe povezane z eksplozijami
Sandra Perdija, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti eksplozivu ali tako imenovane blast poškodbe, so kompleksen tip fizične travme, ki so rezultat direktne ali indirektne izpostavitve eksplozivu. Taksonomija loči blast poškodbe v pet skupin poškodb – primarne, sekundarne, terciarne, kvartarne in kvintarne poškodbe. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne poškodbe nastanejo zaradi eksplozij. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL ter Medline. Rezultati: Od vseh 63 zadetkov smo v analizo vključili 8 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da eksplozije lahko povzročijo številne poškodbe, ki vplivajo na različne telesne sistem in organe. Blastne poškodbe so lahko izjemno raznolike in resne vključno z notranjimi krvavitvami, poškodbami možganov, pljučnimi poškodbami, poškodbami obraza in okončin ter številnimi drugimi. Razprava in sklep: Blastne poškodbe predstavljajo pomemben medicinski izziv, saj lahko prizadenejo različne telesne sisteme in organe. Raziskave in razumevanje mehanizmov blastnih poškodb je ključnega pomena za izboljšanje diagnostike, zdravljenje in rehabilitacijo prizadetih posameznikov. Čeprav so eksplozije v vojaških konfliktih pogost vzrok blastnih poškodb, je treba opozoriti, da se takšne poškodbe lahko pojavijo tudi v vsakdanjem življenju. Prav tako je pomembno poznavanje blastnih poškodb zdravstvenih delavcev, da lahko primerno triažirajo ter obravnavajo posamezne poškodbe. Predvsem je pomembno poznavanje algoritma ABCDE.
Ključne besede: poškodbe, eksplozija, blast val
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Vzroki neželenih dogodkov pri apliciranju krvnih komponent
Marina Sedlarević, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Transfuzija krvnih komponent je pogosta intervencija, ki se izvaja v bolnišničnih okoljih. Velikokrat se pojavijo neželeni dogodki v zvezi z aplikacijo teh. Namen zaključnega dela je ugotoviti vzroke neželenih dogodkov pri aplikaciji krvnih komponent. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja vzrokov neželenih dogodkov, povzročenih s strani zdravstvenih delavcev pri apliciranju krvnih komponent. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, Science Direct. Rezultati: Identificirali smo 591 raziskav ter uporabili 7 raziskav, ki so bile vključene v končni pregled. Največ vzrokov za neželene dogodke so napake zdravstvenih delavcev, in sicer: napačno označene epruvete za kri, napačna identifikacija pacienta, odvzeta kri napačnemu pacientu zaradi ne preverjanja identitete pacienta, nepravilno ravnanje z vzorcem, nepravilni transport in segrevanje krvnih derivatov ter neustrezno merjenje vitalnih funkcij in opazovanje pacienta med in po transfuziji. Razprava in zaključek: Za kar najvišjo varnost pacientov v bolnišničnih okoljih je treba izpostaviti vzroke za neželene dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi aplikacije krvnih komponent. Pomembnost izpostavljanja vzrokov neželenih dogodkov je treba nameniti zdravstvenim delavcem možnost za pridobivanje več znanja o preprečevanju omenjenih dogodkov, pacientom bolj varno bolnišnično oskrbo ter ustanovi zmanjšano dodatno finančno obremenitev in slab ugled.
Ključne besede: transfuzija, neželeni dogodki, medicinska sestra, vzroki
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (826,72 KB)

5.
Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravja
Amir Alić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov. Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno. Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.
Ključne besede: intervencije, krepitev, čustvena odpornost, psihiatrične medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (456,24 KB)

6.
Metode zmanjšanja prekomerne telesne teže po porodu
Tadeja Kovačič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Večina žensk se po porodu še nekaj mesecev ali celo let ne vrne na telesno težo, ki so jo imele pred nosečnostjo, s čimer pa so podvržene kasnejši prekomerni telesni teži ali debelosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere so najučinkovitejše metode pri zmanjšanju telesne teže pri ženskah po porodu. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo na temo metode zmanjšanja telesne teže po porodu, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Pri interpretaciji rezultatov smo uporabili vsebinsko analizo izbranih raziskav. Rezultati: Od skupno 407 identificiranih zadetkov smo v analizo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo, da so pri izgubi telesne teže najučinkovitejše intervencije, ki se osredotočajo predvsem na spremembo prehrane. Dojenje in telesna aktivnost kot samostojni metodi zanemarljivo pripomoreta k izgubi telesne teže. Razprava in zaključek: Najučinkovitejše metode zmanjševanja telesne mase po porodu so različne diete oziroma različni režimi prehranjevanja, predvsem prehrana z nizkim glikemičnim indeksom ter prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin. Pomembna je tudi podpora partnerja in zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: poporodno obdobje, hujšanje, telesna teža
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

7.
Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnave
Matic Lipaj, 2023, diplomsko delo

Opis: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Ključne besede: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (990,22 KB)

8.
Vpliv migrene na kakovost življenja žensk
Anja Jug, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Migreno imenujemo nevidna nadloga, ki lahko popolnoma onesposobi osebe – najpogosteje so to osebe ženskega spola. Še vedno se premalo pozornosti posveča vplivom migrenskih napadov. Namen zaključnega dela je raziskati, kako migrena vpliva na kakovost življenja pri ženskah. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali po PRISMA diagramu. Za sintezo izbrane literature smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Ženske z migreno imajo precej nižje skupne ocene kakovosti življenja ter telesnega in psihološkega zdravja kot ostala populacija. Po migrenskih napadih so pacientke fizično šibke, kar lahko zmoti njihove dnevne rutine. Hudi glavoboli in spremljajoče zdravstvene težave, ki jih povzroča migrena, lahko ovirajo normalno delovanje telesnih in umskih aktivnosti doma in na delovnem mestu. Razprava in zaključek: V pacientkinih družbenih krogih migrena še vedno ni sprejeta v svoji polni razsežnosti in velja kot izgovor za prekinitev družabnih ter delovnih obveznosti. Priporočljivo bi bilo dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja in javnosti na področju migrene.
Ključne besede: migrena, ženske, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Percepcije zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti
Tiana Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je medicinska intervencija, izvedena v primeru ogroženega življenja nosečnice, v dobrobit nosečnice in medicinske indikacije zaradi anomalije ploda. Čustvena obremenitev zdravstvenih delavcev v procesu umetne prekinitve nosečnosti izkazuje potrebo po podpori. Namen zaključnega dela je raziskati percepcijo zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti. Pregledali smo znanstveno literaturo v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed in Wiley Online Library. Vključili smo raziskave s populacijo zdravstvenih delavcev in percepcijo pri umetni prekinitvi nosečnosti, ki so kvalitativne in kvantitativne metodologije od leta 2012 do leta 2022 v angleškem jeziku. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od 602 dobljenih člankov, smo jih v analizo vključili 15. Pomemben rezultat je različnost glede na pojav čustvenih odzivov, etičnih dilem in vplivov vere na poklicno identiteto zdravstvenih delavcev. Negativna čustva so bila nelagodje, frustracije, izključevaje čustev in izgorelost. Pojavljali so se tudi sočutje in empatija, ponos in veselje. Umetna prekinitev nosečnosti vpliva na poklicno življenje zdravstvenih delavcev, kjer nanje delujejo zakoni, osebni, moralni in verski pogledi. Pojavljajo se pozitivna in negativna čustva, ki zdravstvenim delavcem izrazijo močno potrebo po podpori. Dileme se pojavljajo v odnosih med veroizpovedjo, poklicno identiteto, pravno ureditvijo in posledicami zavrnitve umetne prekinitve nosečnosti za ženske. 
Ključne besede: induciran splav, doživljanje, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (944,76 KB)

10.
Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19
Anastasija Dvanajščak, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 2.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici