| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3964; Prenosov: 878
.pdf Celotno besedilo (397,52 KB)

2.
PEDAGOŠKI PRISTOP MARIE MONTESSORI: PRIMERJALNA ANALIZA UČNEGA KONTEKSTA V SLOVENSKIH ŠOLAH
Erika Orel, 2010, diplomsko delo

Opis: V ospredju diplomske naloge z naslovom Pedagoški pristop Marie Montessori: Primerjalna analiza učnega konteksta v slovenskih šolah so pogledi na izobraževanje, ki jih je zasnovala doktorica Maria Montessori ob začetku revolucije izobraževanja. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, ali so se zamisli Marie Montessori o novi podobi šole uveljavile tudi v današnjih javnih šolah in ne samo v osnovnih šolah Marie Montessori. Okolje, v našem primeru učilnica, postaja vedno bolj prilagojeno starostni stopnji otrok. Mize, stoli, omare, predalniki, table itd. so že bolj prilagojeni višini otrok, kot je to bilo včasih. Učni pripomočki, ki jih uporabljajo, so večinoma iz plastike, medtem ko se je Montessorijeva zavzemala bolj za naravne materiale, kot so les, steklo, kovina ipd. V analizi so sodelovale osnovne šole na Primorskem, Osnovna šola Kozara in pa Osnovna šola Helene Puhar v Kranju, ki poučuje po elementih Marie Montessori.
Ključne besede: Maria Montessori, pedagogika, metoda Montessori, didaktični materiali in sredstva, vzgojni koncept, šola, učilnice
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3761; Prenosov: 823
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
SPODBUJANJE USTVARJALNEGA UČENJA IN POUČEVANJA
Janja Trop, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem preučila odnos do ustvarjalnosti, razvijanja idej, ustvarjalnega razmišljanja, vzpostavljanja ustvarjalnega okolja in podpore ustvarjalnih posameznikov. Posvetila sem se odnosu med ustvarjalnostjo, inteligentnostjo, izobraževanjem ter učitelji. V naših šolah se vedno bolj uveljavljajo razne metode, oblike, sistemi, ki težijo k temu, da bi bil pouk bolj zanimiv, drugačen, ustvarjalen in odprt za spremembe ter prilagodljiv na današnji čas. Naloga današnjega učitelja je, da poleg izobraževanja spodbuja tudi ustvarjalnost otrok in jim omogoči stik z lastnimi potenciali. Jim pomaga, da izražajo svojo domišljijo in ideje, da kritično razmišljajo, in jim pomaga, da si sami pomagajo s svojo ustvarjalnostjo v nepredvidljivih situacijah v življenju. Kadar otrok izgubi stik z lastno ustvarjalnostjo, se ne more več soočiti z vsakdanjimi težavami, pritiski, izzivi itd. Empirični del temelji na anketiranju učiteljev razrednega pouka. Opredeljuje raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost; na učiteljevo delo, in raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost v izobraževanju.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno učenje, ustvarjalno mišljenje, ideje, domišljija, inteligenca, učitelj, raziskovanje, aktivnost, igra, izobraževalni proces, znanje
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 3398; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (518,64 KB)

4.
STRATEGIJE ZA SPODBUJANJE MOTIVACIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Cankar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela avtorica povzame pojem motivacije v izobraževanju in pristope, ki jih za motiviranje učencev priporočajo uveljavljeni psihologi. V empiričnem delu avtorica preučuje s pomočjo ankete in njene razčlembe, kakšne strategije za spodbujanje motivacije uporabljajo slovenski učitelji. Hkrati preveri, kako učitelji razumejo pojem motivacijskih strategij in če jih uporabljajo zavestno. Rezultate ankete primerja glede na dobo poučevanja učiteljev in glede na triado poučevanja.
Ključne besede: motivacija, notranja motivacija, motivacijske strategije, samoregulacijsko učenje.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3431; Prenosov: 640 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1001,55 KB)

5.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2026; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (488,08 KB)

6.
ŽENSKA PODOBA: PSIHOLOŠKO – SOCIOLOŠKA ANALIZA ŽENSKE PODOBE V TISKANIH MEDIJIH
Katja Šlihthuber, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ŽENSKA PODOBA: psihološko – sociološka analiza podobe v tiskanih medijih zajema spoznanja o ženski podobi in njenem pojavljanju v tiskanih periodičnih medijih. Rdeča nit naloge je žensko telo in celostna podoba, pri čemer smo se dotaknili same definicije ženskega telesa in lepote s sociološkega vidika ter teoretična znanja navezali na prezentacijo ženske podobe v ženskih in moških revijah na slovenskem medijskem trgu. Teoretični del pojasnjuje odnose družbe do ženskega telesa in ugotavlja prisotnost seksizma, ko gre za vprašanje ženskega telesa, v medijski sferi. Empirični del odgovarja na vprašanji, kje in kako je ženska podoba v revijah prikazana, ter ugotavlja razlike v pojavnosti ženske podobe med tipično žensko in tipično moško revijo. Ugotovili smo, da je ženska osrednji lik tako v ženskih kot moških revijah – večinoma je ženska a priori predstavljena kot seksualni objekt, manjšinsko sledijo temu še ostale vloge, ki jih ima ženska v družbi: partnerka, mama, zaposlena in družbeno aktivna ženska. V obeh revijah se srečamo s seksističnimi, patriarhalnimi in stereotipnimi družbenimi vzorci, ki nakazujejo na, še vedno, dominanten položaj moških v družbi. Tako skozi raziskovanje pojavljanja ženske podobe v tiskanih periodičnih medijih neposredno spoznavamo tudi družbene odnose, vloge in aktualne družbene razmere.
Ključne besede: tiskani mediji, (žensko) telo, seksizem, spol, Cosmopolitan, Playboy, fotografija/naslovnica, oglaševanje.
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 2264; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
TIPI KOMUNIKACIJSKIH STILOV V ORGANIZACIJI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI
Doroteja Križanec, 2014, magistrsko delo

Opis: S svojo magistrsko nalogo sem želela osvetliti prevladujoče stile komuniciranja in raziskati, kakšne so njihove značilnosti. Osredotočila sem se predvsem na značilnosti, ki jih literatura izpostavlja kot najbolj pomembne v povezavi s komunikacijskimi stili (npr. osebnostne lastnosti). S samo raziskavo pa sem želela preveriti, ali se na mojem vzorcu posamezne značilnosti povezujejo s stili, tako kot predvideva literatura. Med analizo sem ugotovila, da med komunikacijskimi stili na mojem vzorcu ne prihaja do statistično pomembnih razlik, kljub temu pa so se orisale določene razlike, ki bi lahko prišle na večjem vzorcu veliko bolj do izraza. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetku sem izpostavila vse teoretične pojme, ki bi mi lahko služili pri interpretaciji dobljenih rezultatov, v nadaljevanju pa sem izpostavila raziskavo, njen potek in rezultate. Za pridobitev rezultatov sem uporabila vprašalnik komunikacijskih stilov, katerega avtor je Možina ter dodala vprašalnik PANAS, ki meri emocionalnost, vprašalnik BFI-10, ki je skrajšana verzija originalnega vprašalnika BFI-44, ter vprašalnik delovne zavzetosti. Na mojem vzorcu, se je v najvišji meri pojavil komunikacijski stil povezovalec, medtem ko sta mu z ne preveliko razliko sledila komunikacijski stil analitik in pobudnik. V najmanjši meri je pri udeležencih izrazit komunikacijski stil snovalec. Glede na to lahko sklepamo, da so udeleženci veliko bolj usmerjeni na odnose, so analitični in pripravljeni voditi, niso pa odprti za spremembe in inovacije.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijski stili, osebnost, zavzetost, emocionalnost
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1270; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
DOŽIVLJANJE SAMOMORA IN ZADNJEGA STIKA S PACIENTOM, KI JE UMRL ZARADI SAMOMORA, PRI MEDICINSKIH TEHNIKIH
Anja Čuš, 2014, magistrsko delo

Opis: Samomor v Sloveniji in svetu predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem. Večina ljudi, ki so umrli zaradi samomora, je nekaj mesecev ali tednov pred smrtjo obiskalo splošnega zdravnika. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomora pacienta pri medicinskih tehnikih. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali enajst intervjujev z medicinskimi sestrami, ki se spomnijo, da so tekom svoje delovne kariere imele izkušnjo samomora pacienta. Povprečen intervju je trajal 35 minut. Po analizi podatkov smo 121 kod z 1131 navedki in 3 superkodami povezali v dva osrednja koncepta in štiri podkoncepte: Doživljanje samomora pacienta in pojasnjevanje sprožilcev za samomor (s podkonceptoma: Doživljanje samomora pacienta in Delo s samomorilnim pacientom) ter Delo medicinske sestre (s podkonceptoma Delo s pacienti in ''Jaz kot medicinska sestra''). Iz konceptov smo oblikovali Model doživljanja samomora pacienta. Model pojasnjuje vsebine doživljanja samomora pacienta ter mediatorje, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje. (Ne)fleksibilnost sistema ter identiteta medicinske sestre dajeta osnovo delu s pacienti. Način dela s pacienti in vzpostavljen odnos med medicinsko sestro in pacientom pa vplivata na doživljanje samomora pacienta. Kadar se medicinske sestre spomnijo zadnjega stika s pacientom, takrat se vsebine doživljanja razširijo (pojavi se več občutij in miselnih odzivov). Od tega, kako si medicinska sestra pojasni izkušnjo samomora pacienta, je odvisno ali bo izkušnja imela vpliv na nadaljnjo obravnavo pacientov. Model doživljanja samomora pacienta pojasnjuje vsebine, ki se pojavljajo ob samomoru pacienta in omogoča razumevanje kompleksne teme.
Ključne besede: samomor, medicinske sestre, doživljanje samomora pacienta, zadnji stik, Model doživljanja samomora pacienta
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1283; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
NADGRADNJA OBSTOJEČIH KLASIČNIH MLADINSKIH CENTROV Z VKLJUČITVIJO PSIHOLOŠKIH VSEBIN
Nina Stegmüller, 2014, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti dejansko vlogo mladinskih centrov in razmisliti o nadgradnji le-teh z vključitvijo psiholoških vsebin. Odločitev za izbiro teme izhaja iz zaskrbljujočih razmer na področju mladine v slovenskem prostoru. Gre predvsem za relativno visoko stopnjo brezposelnosti, ki predstavlja dejavnik tveganja za neoptimalen razvoj mladostnikov. Hkrati pa, glede na primerjavo z nekaterimi drugimi državami, mladinski centri predstavljajo še neizkoriščen potencial, saj zaposlujejo relativno malo ljudi. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Povezava do njega je bila za mladostnike možna iz različnih spletnih mest (direktna povezava, Facebook, www.klopotec.net, elektronska pošta), predstavnike mladinskih centrov smo kontaktirali preko elektronske pošte. Anketne vprašalnike je rešilo 128 mladostnikov in 18 predstavnikov mladinskih centrov. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se mnogo mladostnikov ne udeležuje aktivnosti mladinskih centrov. Približno tri četrtine udeležencev sicer navaja pripravljenost obiska psihologa v mladinskem centru, v kolikor bi potrebovali pomoč. Medtem pa nadgradnja v medgeneracijske centre pri večini udeležencev ne bi pomenila odločitve za obisk mladinskega centra. Ocene vtisa o mladinskih centrih se statistično pomembno povezujejo z izraženostjo ocen prednostnih področij izvajanja programov (z Likertovo lestvico), definiranih s strani Urada za mladino kot aktivnosti mladinskih centrov. Večina predstavnikov mladinskih centrov prepoznava potrebe po dodatnem usposabljanju, predvsem s področij psihologije, sociologije in pedagogike ter področij delovanja mladinskih centrov. Izvajajo širok in raznolik spekter aktivnosti, kar pomeni tudi možnosti za najrazlične mladostnike. Omeniti pa velja tudi ovire, s katerimi se soočajo. To so predvsem nizka sredstva, težave, povezane s kadri in udeleženci, slabo informiranje, birokracija ter preslabo sodelovanje s šolami. Večina predstavnikov sicer ne navaja potrebe po psihologu kot strokovnem sodelavcu, ampak mu vseeno pripisuje mnogo delovnih nalog in vlog, ki bi jih lahko sprejel.
Ključne besede: mladinski center, psiholog/inja, mladostnik/ca, medgeneracijsko, zaposlitev
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 897; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
STALIŠČA DO SMRTI V POVEZAVI Z RAZPOLOŽENJEM PRI STAROSTNIKIH
Tea Coif, 2014, magistrsko delo

Opis: V tretjem življenjskem obdobju je človek pogosteje soočen z izgubami in smrtjo. Doživlja močno krčenje socialne mreže. Pojavijo se tudi težave na zdravstvenem področju kot posledica upada telesnih funkcij. Eden izmed psiholoških (čustvenih) aspektov staranja se navezuje na prilagajanje postopnemu upadanju lastnega zdravja ter privajanju na izgube in spremembe. V človeku se pojavi močnejše razpoloženjsko dogajanje. Gre za posebno dojemanje in občutenje človeka na "koncu poti". Z magistrskim delom smo želeli preveriti možnost povezave med stališči do smrti z razpoloženjem pri starostnikih, vključenih v socialno varstveno oskrbo. Preveriti smo želeli tudi povezave nekaterih demografskih podatkov z omenjenima raziskovalnima konstruktoma. Za preverjanje stališč do smrti in razpoloženja pri starostnikih smo uporabili DAS-vprašalnik anksioznosti do smrti in PANAS-vprašalnik za merjenje razpoloženja. V raziskavi smo zajeli 118 udeležencev, 85 žensk in 33 moških po 65. letu starosti. Pokazala se je povezava anksioznosti do smrti z negativno emocionalnostjo, drugje smo opazili le določene trende.
Ključne besede: starost, stališča do smrti, anksioznost do smrti, razpoloženje
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 826; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (411,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici