| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanja
David Petek, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Keywords: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Published: 01.02.2021; Views: 113; Downloads: 8
.pdf Full text (465,40 KB)

2.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Keywords: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Published: 24.12.2020; Views: 294; Downloads: 73
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Supplementary material for paper Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines: the critical role of trust in science
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2021, original scientific article

Abstract: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit ([chi sup]2(1611) = 2485.84, [rho]<.001, CFI=.91, RMSEA=.032, SRMR=.055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Keywords: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Published: 10.11.2020; Views: 281; Downloads: 72
URL Link to full text
This document has many files! More...

4.
Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2020, original scientific article

Abstract: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit (χ2(1611) = 2485.84, p < .001, CFI = .91, RMSEA = .032, SRMR = .055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Keywords: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Published: 09.11.2020; Views: 242; Downloads: 146
.pdf Full text (1,09 MB)
This document has many files! More...
; This document is also a collection of 1 document!

5.
Afektivni učinki branja novic na primeru tradicionalnega in senzacionalističnega poročanja
Timotej Glavač, 2020, master's thesis

Abstract: V današnjem času so mediji v življenju vseprisotni. Njihova pomembna vloga je informiranje javnosti o svetovnem in lokalnem dogajanju, kar je pomembno za delovanje demokratične družbe. Zaradi trgu prilagajočega modela delovanja se je v zadnjih letih začel porast rumenih medijev in senzacionalizma, ki poleg želje po informiranju izkazuje primarno željo po dobičku. Sodobna novičarska pokrajina, tako v resnih kot rumenih medijih, vključuje mnogo negativnih informacij, ki bi lahko bile škodljive za posameznikovo duševno zdravje. V skladu s tem je bil namen naše raziskave pridobiti jasnejši vpogled v morebitne čustvene vidike spremljanja medijev. Pri tem so nas zanimale tudi razlike, ki se pojavijo ob spremljanju rumenih in resnih medijev. Raziskava, ki je bila izvedena s spletnim anketiranjem, v katerem je sodelovalo 176 udeležencev (66 moških in 107 žensk), starih od 15 do 65 let, je zajemala eksperimentalni del, v katerem smo preverjali učinke neposredne izpostavljenosti rumenim in resnim medijem glede na psihološko blagostanje udeležencev. V korelacijskem delu raziskave smo preverjali povezave med dolgoročnim spremljanjem resnih in rumenih medijev ter spremljanjem medijev na splošno in doživljanjem neprijetnih emocij. V tem delu so nas zanimale tudi razlike v navadah spremljanja medijev med spoloma in morebitne razlike v čustvenem odzivanju na novice. Eksperimentalni del ni pokazal statistično pomembnih razlik med eksperimentalnimi pogoji, nakazoval pa se je trend – udeleženci, izpostavljeni rumenemu mediju, so bili najbolje razpoloženi. Korelacijske raziskave niso pokazale statistično pomembne povezave med spremljanjem novic in doživljanjem neprijetnih čustev. Primerjava v dolgoročnem spremljanju resnega in rumenega medija ni pokazala statistično pomembnih razlik, trend pa je nakazoval, da bi morebitno dolgoročno spremljanje rumenih medijev lahko bilo povezano s slabšim blagostanjem. Primerjava med spoloma je pokazala pomembne razlike v spremljanju novic in čustvenem odzivanju nanje. Ugotovitve v magistrskem delu so razložene v skladu s trenutnimi psihološkimi spoznanji.
Keywords: resni mediji, rumeni mediji, senzacionalizem, duševno zdravje
Published: 09.11.2020; Views: 180; Downloads: 50
.pdf Full text (2,03 MB)

6.
Upor ob prepričevanju v povezavi z osebnostnimi značilnostmi
Maruša Cizl, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izraženost osebnostnih značilnosti povezuje z uporom ob prepričevanju. Preverjali smo tudi, ali osebnostne značilnosti napovedujejo pojav učinka bumeranga, kako se upor ob prepričevanju in sprememba moči odnosa do začetnega stališča povezujta s starostjo in spolom ter kako na povezanost med spremenljivkami vpliva izbira socialno bolj ali manj zaželenega začetnega stališča. V raziskavo je bilo vključenih 567 oseb iz vse Slovenije, starih od 18 do 86 let, od tega 23 % moških in 77 % žensk. Udeleženci so na podlagi izhodiščnega besedila (Heinzeve dileme) izbrali eno od dveh ponujenih stališč (tj. izhodiščno stališče) in izpolnili osebnostni vprašalnik BFI-K (Rammstedt in John, 2005). Glede na izhodiščno stališče so bili nato izpostavljeni prepričevalnemu sporočilu, na koncu smo preverili še spremembo stališča ter spremembo odnosa do stališča (če se stališče ni spremenilo). Rezultati so pokazali, da je pri osebah, ki so izbrale socialno bolj zaželeno stališče in si premislile, bolj izražena sprejemljivost kot pri osebah, ki so se uspešno uprle prepričevanju, ekstravertnost pa se je izkazala za statistično pomemben napovednik učinka bumeranga. Posamezniki, ki so se odločili za socialno manj zaželeno stališče in so se uspešno uprli prepričevanju, so v povprečju starejši od tistih, ki so se prepričevanju uspešno uprli na podlagi socialno bolj zaželenega stališča. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti še kontrolo izrabe samoregulacijskih resursov.
Keywords: upor ob prepričevanju, učinek bumeranga, sprememba odnosa do stališča, osebnost, sprejemljivost
Published: 22.09.2020; Views: 116; Downloads: 30
.pdf Full text (758,64 KB)

7.
Osebnostni vidiki uporabe socialnih omrežij: razlike v nekaterih osebnostnih vidikih med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij facebook in instagram
Rebeka Pirš, 2020, master's thesis

Abstract: Proučevanje osebnostnih vidikov s poudarkom na samospoštovanju, narcisizmu, velikih petih osebnostnih lastnostih, splošnem blagostanju in drugih vidikih osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama je aktualna raziskovalna tematika sodobnega časa. Obe socialni omrežji, Facebook in Instagram, imata vpliv na posameznikovo duševno zdravje, prav tako pa lahko na podlagi objav uporabnikov in intenzitete uporabe ter pasivne oziroma aktivne uporabe sklepamo o različnih vidikih osebnostnih lastnosti, zato smo se v magistrskem delu odločili raziskati različne vidike osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama, s poudarkom na razlikah v načinu aktivne oz. pasivne uporabe. Izvedli smo raziskavo na vzorcu 177 uporabnikov socialnih omrežij Facebook in Instagram ter vključili še manjše število neuporabnikov. Temeljne ugotovitve naše raziskave so naslednje: uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se razlikujejo tako v nekaterih merjenih vidikih osebnosti kot tudi v načinu uporabe preferiranega socialnega omrežja. Prav tako se osebnostno razlikujejo tudi uporabniki socialnih omrežij in neuporabniki. Statistično pomembne razlike med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se v naši raziskavi niso pokazale. Ugotovili pa smo pomembne razlike v osebnostnih vidikih in uporabi socialnih omrežij med spoloma in v različnih starostnih skupinah. Mlajši so tako predvsem uporabniki socialnega omrežja Instagram, medtem ko so starejši (nad 40 let) pretežno uporabniki socialnega omrežja Facebook.
Keywords: socialna omrežja, aktivna in pasivna uporaba, narcisizem, samospoštovanje, osebnost
Published: 14.09.2020; Views: 213; Downloads: 79
.pdf Full text (1,61 MB)

8.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, master's thesis

Abstract: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Keywords: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Published: 23.07.2020; Views: 209; Downloads: 43
.pdf Full text (816,20 KB)

9.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, 2020, master's thesis

Abstract: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Keywords: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Published: 21.07.2020; Views: 272; Downloads: 94
.pdf Full text (627,34 KB)

10.
Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinami
Špela Rožman, 2020, master's thesis

Abstract: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški.
Keywords: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija
Published: 21.07.2020; Views: 305; Downloads: 78
.pdf Full text (591,47 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica