Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 108
Celotno besedilo (536,79 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli je bil namen analizirati usvojeno znanje predšolskih otrok v plavalni šoli. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki zajema učenje plavanja predšolskih otrok z vidika gibalnega učenja plavanja in vloge učitelja z vidika načrtovanja in izvedbe učenja plavanja. Predstavljene so tudi učne metode in organizacija učenja otrok, ocenjevanje plavanja ter usvajanje plavalnega znanja glede na spol otrok ter pomen samoreševanja in prva pomoč. Opredeljenih je nekaj raziskav, ki se povezujejo na temo diplomske naloge. Izvedena je bila empirična raziskava z neslučajnostnim vzorcem 112 predšolskih otrok, ki so obiskovali plavalni tečaj. Za opazovanje napredka je bila uporabljena kavzalna ne-eksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, kot merski instrument so bila uporabljena merila PZS za oceno znanja plavanja. Obdelava podatkov je bila narejena z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo (t-test). Zbrani podatki o znanju plavanja na podlagi ocenjevalnega lista potrjujejo, da je povprečna ocena na začetku plavalnega tečaja manjša kot 3, na koncu plavalnega tečaja pa manjša od 4. Na podlagi povprečja je dokazano, da se plavalno znanje vsekakor izboljša od prvega do zadnjega dne. Med spoloma ne obstaja razlika v napredku znanju plavanja.
Ključne besede: Plavalni tečaj, plavanje, predšolski otroci, usvajanje plavalnega znanja, ocenjevanje.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: V diplomski nalogi je v teoretičnem delu predstavljen pomen plavanja in učenje plavalnih tehnik. Drugi del teoretičnega dela pa se navezuje na aktiven življenjski slog študentov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ocenjevanja plavalnih tehnik (prsno, kravl in hrbtno) in anketnega vprašalnika. Na plavalnem tečaju je bilo na vzorcu študentov študijskega programa Predšolska vzgoja izvedeno ocenjevanje znanja plavanja pred 15-urnim tečajem in po tečaju ter pridobljeni podatki o aktivnem življenjskem slogu s pomočjo vprašalnika IPAQ. Namen raziskave je bil ugotoviti napredek študentov pri učenju osnovnih plavalnih tehnik in povezanost napredka v znanju plavanja z njihovim aktivnim življenjskim slogom. Izračun t-testa za neodvisne vzorce je pokazal statistično značilno razliko v napredku znanja plavanja med spoloma le pri plavalni tehniki hrbtno (p < 0,001), pri plavalni tehniki kravl je izražena tendenca (p = 0,095) v napredku znanja plavanja med spoloma, pri plavalni tehniki prsno pa ni statistično značilne razlike med spoloma v napredku znanja plavanja (p = 0,842). Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal neznatno povezanost (r = 0,139) med napredkom znanja plavanja in aktivnim življenjskim slogom.
Ključne besede: plavalne tehnike, učenje plavanja, napredek znanja plavanja, aktiven življenjski slog, inicialno ocenjevanje, finalno ocenjevanje, anketa IPAQ
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,13 MB)