| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 247
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 220; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1001,28 KB)

5.
Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocih
Petra Nikolić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (780,29 KB)

6.
Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih
Aleksandra Murat Milošič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in otrokov razvoj, in sicer gibalni razvoj otroka in njegove gibalne sposobnosti ter pomen športnih dejavnosti za predšolske otroke. Predstavili smo tudi osnovne skupine naravnih oblik gibanja in jih podrobno opisali. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije mariborskih vrtcev. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dva opazovalna lista, v katera je 55 študentov 12 tednov vpisovalo svoja opažanja na strnjeni praksi v 9 mariborskih vrtcih. Namen raziskave je bil predstaviti pomen in vlogo naravnih oblik gibanja v gibalnem razvoju predšolskega otroka, cilj pa ugotoviti, koliko se pojavljajo naravne oblike gibanja pri gibalnih/športnih dejavnostih v vrtcih in koliko pri dejavnostih ostalih področij kurikuluma. Ugotovili smo, da se naravne oblike gibanja v vrtcih pojavljajo v vseh starostnih skupinah, pri gibalnih/športnih dejavnostih so se največ izvajale naravne oblike hoje, najmanj pa naravne oblike gibanja vlečenja. Pri dejavnostih ostalih področjih kurikuluma so se prav tako največ pojavljala naravne oblike gibanja hoja, najmanj pa naravne oblike gibanja skoki v globino.
Ključne besede: naravne oblike gibanja, gibalne/športne dejavnosti v vrtcih, področja kurikuluma
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (319,95 KB)

7.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V PODEŽELSKEM OKOLJU
Lidija Retuznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu raziskuje vlogo staršev pri gibalnem razvoju otrok na podeželju. V teoretičnem delu je predstavila telesni in gibalni razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za otrokov celostni razvoj, vpliv okolja na otrokov razvoj in možnosti za gibalne dejavnosti otrok na podeželju. V empiričnem delu je predstavila rezultate zbranih anket, ki ga je izpolnilo 139 staršev otrok starih od 2 do 6 let iz vrtcev Zg. Ložnica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Ugotavlja, da starši namenijo dovolj časa za gibalni razvoj svojih otrok. Najbolj so športno aktivni otroci staršev s srednješolsko izobrazbo. Ugotavlja tudi, da se starši zavedajo pomena športne aktivnosti otrok, vendar imajo premalo časa, da bi bili več športno aktivni s svojimi otroki. Starši menijo, da če bi imeli več možnosti za gibalne dejavnosti na podeželju, bi se več ukvarjali s športnimi aktivnostmi skupaj s svojimi otroki. Najbolj so starši športno aktivni skupaj s svojimi otroki starimi od 3 do 5 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, vloga staršev, šport.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (428,68 KB)

8.
Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Naja Verhovčak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce.
Ključne besede: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Mnenje staršev o pomenu plavanja otrok
Terezija Šogorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela, mnenje staršev o pomenu plavanja otrok, je bila zastavljena z namenom pridobiti mnenje staršev o pomenu plavanja otrok in ugotoviti razloge staršev za vključevanje otrok v trening plavanja. Cilj diplomskega dela je, na teoretičnem nivoju, pojasniti vpliv plavanja na otrokov celotni razvoj, preveriti, ali se razlikuje mnenje o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili otroke v trening plavanja in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen pomen plavanja za otrokov telesni in gibalni razvoj in možnost plavanja za otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedene anonimne ankete. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok, starih od 4 do 7 let, ki trenirajo plavanje, in staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja. Pridobljene podatke smo obdelali s t-testom za neodvisne vzorce, hi kvadrat testom in metodo frekvenčne distribucije. Ugotovili smo, da v mnenju o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili svoje otroke v trening plavanja, in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja, ne obstaja statistično značilna razlika. Prav tako je raziskava pokazala, da znanje plavanja staršev vpliva na vključevanje otrok v trening plavanja. Najpomembnejši razlog staršev za vključitev otrok v trening plavanja je pozitiven vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti njihovih otrok. Velika večina staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja, bi otroke vključila v trening plavanja, če bi imeli to možnost.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, plavanje, mnenja staršev o plavanju, razlogi staršev za vključitev v športne dejavnosti, šport.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Urška Krašovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici