Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv starejših sorojencev na doseganje mejnikov gibalnega razvoja 1–2 leti starih otrok. V teoretičnem delu so bili predstavljeni gibalni razvoj in gibalne spretnosti otrok do 2. leta, mejniki gibalnega razvoja in vloga starejših sorojencev pri gibalnem razvoju otroka. V empiričnem delu so bili predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok, starih 1–2 leti, iz šestih enot vrtcev Občine Moravske Toplice. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik za starše. Za analizo podatkov je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali, da otroci s starejšimi sorojenci niso dosegali gibalnih mejnikov hitreje v primerjavi z otroki brez sorojencev, razlika ni bila statistično značilna (p > 0,05). Ugotovljeno je bilo, da so otroci s starejšimi sorojenci hitreje dosegli mejnika sedi in lazi, medtem ko so otroci brez sorojencev prej dosegli mejnike stoji opora, hodi opora, stoji samostojno in shodi. Prav tako ni bila ugotovljena statistično značilna razlika (p > 0,05) med otroki z enim in več starejšimi sorojenci. Otroci z več starejšimi sorojenci so hitreje dosegli mejnik sedi, otroci z enim sorojencem pa so prej dosegli mejnike lazi, stoji ob opori, hodi ob opori, stoji samostojno in shodi.
Ključne besede: otrok 1–2 leti, gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, starejši sorojenci
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (979,72 KB)

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Vloga staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje, smo želeli raziskati vlogo staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vključenost otrok v vadbo smučanja, vpliv izobrazbe staršev in njihovega mnenja o vključenju otrok v smučanje ter razloge staršev za vključitev otroka v organizirano vadbo. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena vloga staršev pri vključevanju otroka v smučanje. Podrobneje so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na vključevanje otrok v smučanje. Predstavljen je tudi pomen smučanja in možnosti smučanja za predšolske otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 251 staršev otrok, starih od 5 do 6 let. Podatki so bili pridobljeni s kvantitativno tehniko. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so v smučarske tečaje pogosteje vključeni otroci staršev s pozitivnim mnenjem o smučanju. Le-tega imajo običajno bolj izobraženi starši. Mlajši starši smučajo več skupaj z otrokom kot starejši. Starši, ki sami smučajo, svoje otroke pogosteje učijo smučati sami. Tisti otroci, ki živijo v bližini smučišča, pogosteje smučajo kot ostali. Družine z manj otroki na večdnevni smučarski dopust ne odhajajo pogosteje kot družine z več otroki. Najpogostejši razlog za vključitev otroka na tečaj smučanja je, da otrok preživi več časa v naravi, najpogostejši razlog za nevključitev pa previsok strošek.
Ključne besede: smučanje, predšolski otrok, vloga staršev pri vključevanju otrok v smučanje, smučarski tečaj, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno oziroma športno aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri starši vplivajo na gibalno/športno aktivnost svojih otrok in na kakšen način se ta vpliv izraža. Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, pri čemer je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 52 staršev otrok prvega razreda Osnovne šole Polzela in Podružnične šole Andraž nad Polzelo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V empiričnem delu so bile preverjene povezave med stopnjo izobrazbe, naravo dela in gibalno/športno aktivnostjo staršev ter vključevanjem otrok v gibalne/športne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da starši z višjo stopnjo izobrazbe svojih otrok ne vključujejo pogosteje v organizirano gibalno/športno vadbo izven šole kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe; da je večina staršev občasno (2–3-krat tedensko) gibalno/športno aktivna; da redna gibalna/športna aktivnost staršev pozitivno vpliva na gibalno/športno aktivnost njihovih otrok; da so otroci staršev, ki se redno ukvarjajo z gibalno/športno aktivnostjo, pogosteje vključeni v športne aktivnosti; da otroci staršev, ki opravljajo administrativno ali umsko delo, niso pogosteje redno telesno dejavni kot otroci staršev s fizičnim delom; da je najmočnejši razlog za vključevanje otrok v gibalne/športne aktivnosti izven šole želja njih samih.
Ključne besede: starši, otroci, gibanje, gibalna/športna aktivnost, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in predstaviti povezanost med hranjenostjo in koordinacijo predšolskih otrok. Za empirično raziskavo je bil uporabljen neslučajnostni vzorec predšolskih otrok, starih od pet do šest let. V raziskavi je sodelovalo dvajset otrok, od tega osem deklic in dvanajst dečkov, ki obiskujejo vrtec Plavček pri Osnovni šoli Tišina. Pri zbiranju podatkov smo uporabili kavzalno ne-eksperimentalno metodo. Z meritvami telesnih razsežnosti smo pridobili podatke za izračun indeksa telesne mase (ITM), koeficienta razmerja med obsegom pasu in telesno višino (WHtR) in koeficientom razmerja med obsegom pasu in obsegom bokov (WHR). Sledila je izvedba testa KTK, s katero je bila določena koordinacijska sposobnost testiranih otrok. Zbrane podatke smo nato analizirali s pomočjo programa SPSS in ugotovili, da izbrane neodvisne spremenljivke (ITM, WHR, WHtR, spol) ne pojasnjujejo odvisne spremenljivke MQ (rezultati testa KTK).
Ključne besede: hranjenost, koordinacija, test KTK, predšolski otroci, ITM, WHtR, WHR
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,11 MB)