1. Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcuVita Čurman, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Keywords: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 26; Downloads: 1
 Full text (2,11 MB) |
2. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Keywords: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 49; Downloads: 6
Full text (1,12 MB) |
3. Vloga gozdnega vrtca pri motoričnem razvoju otrok, starih 2-3 letaKaja Hovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga gozdnega vrtca pri motoričnem razvoju 2–3 leta starih otrok je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na motorični razvoj in kako se spremlja motoričen razvoj otrok. Predstavili smo program gozdnega vrtca, kaj je njegova vloga, ter Denverski razvojni presejalni test. Na koncu teoretičnega dela smo omenili in predstavili tudi dosedanje raziskave, ki so bile ugotovljene na podlagi dobrih praks s sodelovanjem gozdnega vrtca. Drugi del predstavlja empirično raziskavo, kjer smo ugotavljali razliko v motoričnem razvoju med dvema vrtcema – Vrtec Ravne na Koroškem, ki izvaja program gozdnega vrtca, in Vrtec Otona Župančiča Maribor, ki tega programa ne izvaja. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 2–3 leta starih otrok. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo Denverskega razvojno presejalnega testa, smo ugotovili, da otroci, ki so vključeni v program gozdnega vrtca, dosegajo boljše rezultate Denverskega presejalnega testa kot otroci, ki v program gozdnega vrtca niso vključeni.
Keywords: Motorični razvoj otroka, Gozdni vrtec, Denverski razvojni presejalni test
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 111; Downloads: 9
Full text (1019,18 KB) |
4. Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta : diplomsko deloTeja Flakus, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 85; Downloads: 13
Full text (536,79 KB) |
5. Povezanost telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok : diplomsko deloNastja Črnčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok« smo analizirali povezave med telesnimi razsežnostmi, sestavo telesa in gibalnimi sposobnostmi otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok, telesno sestava otrok, merjenje telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok ter zapisali nekaj dosedanjih raziskav, ki so povezane z naslovom diplomskega dela. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, v kateri je sodelovalo 28 otrok (predšolske skupine in 1. razreda). Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Pridobljene podatke smo obdelali v program SPSS. Ugotovili smo, da med razmerjem obseg pasu/telesna višina in gibalno učinkovitostjo obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednja/zmerna povezanost. Za povezanost med deležem maščobne mase in gibalno učinkovitostjo otrok smo ugotovili, da obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednje/zmerna povezanost. Za povezanost telesne višine in koordinacije otrok, ki so sodelovali v raziskavi, pa smo ugotovili, da statistično značilna povezava ne obstaja (p>0,05), za to velja pozitivna nizka/šibka povezanost.
Keywords: Razmerje obseg pasu/telesna višina (WHtR), gibalna učinkovitost otrok, maščobna masa otrok, koordinacija otrok, telesna višina otrok.
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 100; Downloads: 15
Full text (1,50 MB) |
6. Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli : diplomsko deloBlažka Hozjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli je bil namen analizirati usvojeno znanje predšolskih otrok v plavalni šoli. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki zajema učenje plavanja predšolskih otrok z vidika gibalnega učenja plavanja in vloge učitelja z vidika načrtovanja in izvedbe učenja plavanja. Predstavljene so tudi učne metode in organizacija učenja otrok, ocenjevanje plavanja ter usvajanje plavalnega znanja glede na spol otrok ter pomen samoreševanja in prva pomoč. Opredeljenih je nekaj raziskav, ki se povezujejo na temo diplomske naloge. Izvedena je bila empirična raziskava z neslučajnostnim vzorcem 112 predšolskih otrok, ki so obiskovali plavalni tečaj. Za opazovanje napredka je bila uporabljena kavzalna ne-eksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, kot merski instrument so bila uporabljena merila PZS za oceno znanja plavanja. Obdelava podatkov je bila narejena z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo (t-test). Zbrani podatki o znanju plavanja na podlagi ocenjevalnega lista potrjujejo, da je povprečna ocena na začetku plavalnega tečaja manjša kot 3, na koncu plavalnega tečaja pa manjša od 4. Na podlagi povprečja je dokazano, da se plavalno znanje vsekakor izboljša od prvega do zadnjega dne. Med spoloma ne obstaja razlika v napredku znanju plavanja.
Keywords: Plavalni tečaj, plavanje, predšolski otroci, usvajanje plavalnega znanja, ocenjevanje.
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 268; Downloads: 66
Full text (2,05 MB) |
7. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Keywords: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 604; Downloads: 187
Full text (1,94 MB) |
8. Napredek študentov pri učenju osnovnih plavalnih tehnik v povezavi z njihovim aktivnim življenjskim slogom : diplomsko deloTjaša Gradišnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je v teoretičnem delu predstavljen pomen plavanja in učenje plavalnih tehnik. Drugi del teoretičnega dela pa se navezuje na aktiven življenjski slog študentov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ocenjevanja plavalnih tehnik (prsno, kravl in hrbtno) in anketnega vprašalnika. Na plavalnem tečaju je bilo na vzorcu študentov študijskega programa Predšolska vzgoja izvedeno ocenjevanje znanja plavanja pred 15-urnim tečajem in po tečaju ter pridobljeni podatki o aktivnem življenjskem slogu s pomočjo vprašalnika IPAQ. Namen raziskave je bil ugotoviti napredek študentov pri učenju osnovnih plavalnih tehnik in povezanost napredka v znanju plavanja z njihovim aktivnim življenjskim slogom. Izračun t-testa za neodvisne vzorce je pokazal statistično značilno razliko v napredku znanja plavanja med spoloma le pri plavalni tehniki hrbtno (p < 0,001), pri plavalni tehniki kravl je izražena tendenca (p = 0,095) v napredku znanja plavanja med spoloma, pri plavalni tehniki prsno pa ni statistično značilne razlike med spoloma v napredku znanja plavanja (p = 0,842). Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal neznatno povezanost (r = 0,139) med napredkom znanja plavanja in aktivnim življenjskim slogom.
Keywords: plavalne tehnike, učenje plavanja, napredek znanja plavanja, aktiven življenjski slog, inicialno ocenjevanje, finalno ocenjevanje, anketa IPAQ
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 441; Downloads: 80
Full text (1,13 MB) |
9. Koordinacija pet do šest let starih otrok : diplomsko deloMaja Polak, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in preveriti koordinacijo pet do šest let starih otrok. V empirični raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije pet do šest let starih otrok iz dveh enot Vrtca Šentjur. Sodelovalo 53 otrok. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Vse podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal test KTK, s katerim smo preverjali koordinacijo. S tem smo naš cilj, ki je bil izmeriti koordinacijo otrok s standardiziranim testom KTK in primerjati rezultate testa KTK z nekaterimi antropološkimi meritvami, dosegli. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize, smo ugotovili, da so zelo majhni odstotki celotne variance MQ pojasnjeni z zastavljenimi neodvisnimi spremenljivkami (WHtR, telesna višina in starost). Prav tako smo ugotovili, da vse naše neodvisne spremenljivke statistično značilno ne vplivajo na MQ, ter statistično značilna linearna odvisnost med njimi ne obstaja. Ugotovili smo, da ima od naših neodvisnih spremenljivk na MQ največji vpliv telesna višina in najmanjši vpliv starost.
Keywords: predšolski otroci, koordinacija, motorični test KTK, starost, telesna višina, WHtR
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 537; Downloads: 155
Full text (696,77 KB) |
10. Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko deloZala Šešerko, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Keywords: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 555; Downloads: 106
Full text (894,45 KB) |
