| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1005
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Aditivi v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih : magistrsko delo
Anja Košič, 2024, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati predstavljajo zelo priročno možnost za nakup hrane za ljudi v tem hitrem tempu življenja. V njih največkrat najdemo predpakirana živila in pijače, ki imajo dolgi rok trajanja. Ta učinke se doseže z uporabo različni aditivov. Aditivi so dodane snovi živilom, ki jih običajno ne najdemo v tipični sestavi živila. Aditivi so razvrščeni v funkcijske razrede, kot so emulgatorji, stabilizatorji, barvila, konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti, antioksidanti in kisline. V magistrskem delu smo preverjali vsebnost aditivov v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in ugotovili, da so največkrat uporabljeni aditivi v sendvičih, žvečilnih gumijih, energijskih žitnih ploščicah in določenih sladoledih. Največkrat so bili uporabljeni emulgatorji/stabilizatorji/gostila (27,6%). Raziskava je pokazala, da je 44,19% vseh izdelkov vsebovalo več kot 4 različne aditive. Prav tako so rezultati pokazali, da proizvajalci največkrat uporabljajo označevanja aditivov v živilih z specifični imeni (75,14%) in ne z oznako E-števila. Med vsemi popisanimi aditivi nismo zasledili aditiva, ki bi bil zdravju škodljiv. Menimo, da je večji problem v medsebojnem učinkovanju aditivov v določenih izdelkih, saj smo v nekaterih izdelkih popisali po več kot 10 različnih aditivov.
Ključne besede: prodajni avtomati, aditivi, prigrizki, pijače, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
3.
Gender stereotype analysis of the textbooks for young learners
Anja Sovič, Vlasta Hus, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: education, textbooks, gender stereotype, young learners, gender role
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 1
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Eco-finishing of cotton with chitosan and giant goldenrod (Solidago gigantea Aiton) aqueous extract for development of antioxidant and UV protective textiles
Sebastijan Šmid, Anja Verbič, Lidija Fras Zemljič, Marija Gorjanc, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Giant goldenrod (S. gigantea Aiton) is considered an invasive weed in Europe, Asia, Australia, and New Zealand. In this research, the untreated and chitosan-treated cotton fabrics were functionalized with goldenrod inflorescences aqueous extract, at room temperature and 95°C. Zeta potential of fabrics was determined as a function of pH and the results showed an increased isoelectric point from 2.50 to 5.25 and amphoteric character of the chitosan-treated sample. The antioxidant activity (AA) of extract and functionalized fabrics was determined using DPPH analysis, while color and ultraviolet protection factor (UPF) were determined spectroscopically before and after wash and lightfastness testing. The chitosan pretreatment and dyeing of cotton at higher temperature increased AA (from 41.19 ± 0.28 to 56.08 ± 0.25), UPF (from 33.05 to 51.59) and color strength (K/S) (from 1.74 to 2.21), providing dyed cotton with excellent UV protection and a free radical inhibition activity. The samples had good wash fastness in terms of color (ΔEab* < 1), but not in terms of UV protection (UPF value decreased after washing to 23.47). The overall lightfastness was good to excellent (the UPF values of chitosan and dyed samples did not change much after lightfastness test (UPF = 51.75).
Ključne besede: Goldenrod, invasive plant, eco-functionalisation, cotton, antioxidant activity, UV protection
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
43rd International Conference on Organizational Science Development: Green and Digital Transition – Challenge or Opportunity : Conference Proceedings
2024, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: The 43rd International Scientific Conference on the Development of Organisational Science was held in Portorož from the 20th to the 22nd of March 2024. The main aim of the conference was to promote the importance of knowledge in the context of green and digital transtition of organizations, through academic and scientific debates and professional developments from the economic and non-economic worlds. The conference, which was held under the umbrella title " Green and Digital Transition - Challenge or Opportunity", aimed to highlight the importance of the green and digital transition for the successful achievement of organisational objectives and the appropriate overcoming of societal challenges. The objectives pursued in this context are related to the natural dimensions on the one hand, and to stimulating the economy through green technology, sustainable development and pollution reduction on the other. The green and digital transition is also an opportunity for organisations to make changes towards overarching environmental challenges. It is undoubtedly more important than ever to take decisions that generate synergies between innovation, different sciences, and applied approaches, and to promote changes in business models that will lead to a sustainable and socially responsible development environment. In Portorož, we have reconnected opinions, views, and scientific and professional debates that will stimulate all of us to act in the future, both in organizations and in society at large.
Ključne besede: organization, knowledge, interdisciplinarity, science, economy
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (21,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko delo
Anja Leitgeb, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke, pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti. Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same. Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (946,74 KB)

7.
Pokopališče 21. stoletja: Idejna zasnova novega pokopališča za mesto Zagreb
Gabrijela Erdelji, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo, o kateri raje ne govorimo, ampak vse nas čaka in se ji ne moremo izogniti - smrt. Pokopališča pa so kraji, ki govorijo o družbi in času, v katerem so nastala. Delo predlaga rešitev z vidika, da pokopališče ni zgolj morbidno mesto, ki ga obiskujemo z grenkobo, ampak da je to lahko prostor meditacije, kamor pridemo zbrat svoje misli in se spomnit na svoje najdražje, ki jih več ni. Teoretični del analizira odnos ljudi do smrti, religije in posmrtnih običajev ter njihov razvoj skozi zgodovino. Analizira tudi različne arhitekturne in oblikovalske pristope k zasnovi pokopališč skozi stoletja in oblikovanju pomembnih arhitekturnih elementov na območju Evrope in Hrvaške. Projektni del poda rešitev novega gozdnega pokopališča na obrobju mesta. Izbrana lokacija je po urbanističnem načrtu mesta Zagreb že predvidena za novo mestno pokopališče. Zaradi enostavne prostorske osnove in materialov daje prostor občutek brezčasnosti, narava in gozd pa dajeta vtis miru in spokojnosti.
Ključne besede: Zagreb, pokopališče, smrt, poslovilni objekt, arhitektura, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (95,89 MB)

8.
Pravica delavca do odklopa : magistrsko delo
Anja Bertoncelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Ključne besede: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Razvoj ergonomske delovne mize : diplomsko delo
Blaž Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil razviti ergonomsko delovno mizo, namenjeno za prostore proizvodnje podjetja Elrad Electronics d.o.o. V začetnem delu diplome je predstavljen obravnavan primer in kratka predstavitev podjetja. Kasneje smo z analizo obstoječih sistemov ter s sodelovanjem z zaposlenimi v podjetju izdelali zahtevnik. Ko smo imeli podane zahteve, smo začeli s koncipiranjem, kjer smo ugotovili, da bomo za uspešno konstruiranje, morali opraviti trdnostne preračune nekaterih nosilnih elementov. Preračuni so pokazali, da je bolje izbrati profilne sisteme večjih dimenzij, prav tako smo se s preračuni prepričali, da bodo izbrani vijaki ter podporni elementi ustrezno prenašali obremenitve. Na koncu smo v programskem okolju Solidworks zmodelirali 3D model končnega izdelka ergonomske delovne mize.
Ključne besede: ergonomija, delovna miza, konstruiranje, Solidworks.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 0

10.
Energetska učinkovitost avtomatiziranih regalnih skladiščnih sistemov pri uporabi tehnologije regeneracije energije : primer avtomatskega skladiščenja v jeklarski industriji
Marko Motaln, Boris Jerman, Anja Žagar, Jurij Hladnik, Tone Lerher, 2023, strokovni članek

Opis: Z namenom doseganja visoke zalogovne velikosti in zahtevane pretočne zmogljivosti se tudi v jeklarski industriji vse pogosteje uporabljajo avtomatizirani regalni skladiščni sistemi za uskladiščenje težkih polizdelkov oz. jeklenih palic in profilov, nameščenih v namenskih kasetah. Izrazito visoka teža jeklenih palic in profilov ter zahtevane pretočne zmogljivosti z dodatnimi zahtevami tehnično robustnega in visoko učinkovitega skladišča, prinaša s sabo tudi visoko potrošnjo električne energije za delovanja skladišča. V članku je na primeru avtomatiziranega regalnega skladišča za jeklene palice in profile predstavljena možnost zmanjšanja porabe električne energije z uporabo koncepta regeneracije pri zaviranju regalnega dvigala in spuščanju dvižne mize regalnega dvigala.
Ključne besede: tehniška logistika, avtomatizirana regalna skladišča, energijski model skladišča, regeneracija energije, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 4.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici