| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditev
Martin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju. Metode: Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU. Ugotovitve: Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU. Omejitve/uporabnost raziskave V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Praktična uporabnost: Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pravna ureditev orožja v Republiki Sloveniji in primerjalnopravno v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški
Martin Muženič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev osebnega oziroma civilnega orožja v izbranih primerjalnih modelih, to je v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Predstavljeni bodo temeljni orožni predpisi primerjanih oziroma obravnavanih držav in temeljni regionalni pravni viri (orožna zakonodaja, sprejeta v okviru Evropske unije), ki se nanašajo na področje orožja. Osrednji namen magistrskega dela je bralcu prikazati pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati, da jim pristojni organi v obravnavanih pravnih sistemih lahko izdajo zahtevane orožne listine, na podlagi katerih so nato upravičeni do posesti strelnega orožja. Primerjalnopravna analiza obravnavanih pravnih sistemov poskuša posebej predstaviti zlasti pristojne organe, pooblaščene za odločanje v postopkih z orožjem, pravno ureditev lovskega, športnega in varnostnega orožja, nato še postopek v zvezi s podarjenim oziroma podedovanim orožjem, področje zbiranja orožja in končno način urejanja področja orožja, ki ga imajo v posesti zasebne varnostne službe. V zadnjem delu magistrskega dela so prikazani ključni predpisi Evropske unije na področju orožnega prava, ki določajo minimalne skupne pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja, minimalno harmonizacijo in določene tehnične aspekte orožnega prava.
Ključne besede: orožje, civilno orožje, pravna ureditev, primerjalno pravo, Slovenija, Italija, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 673; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (842,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici