SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERAKTIVNO ORODJE ZA OBDELAVO PODATKOV LiDAR
Sašo Pečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo interaktivno orodje, ki omogoča učinkovito obdelavo in analizo podatkov, zbranih s pomočjo tehnologije LiDAR. Tehnologija LiDAR omogoča hiter zajem geometrijskih podatkov na velikem geografskem območju z visoko natančnostjo in ločljivostjo. Obseg tako zajetega nabora podatkov hitro preraste zmožnosti sodobnih računalniških sistemov in zahteva vpeljavo optimizacijskih algoritmov skozi celoten postopek njihove vizualizacije, obdelave in analize. V ta namen predstavljamo postopke izločanja točk iz scene, ki temeljijo na hierarhični delitvi prostora s pomočjo štiriškega drevesa. Točke izločamo glede na njihovo vidljivost in oddaljenost od gledišč, ter tako zagotovimo realno-časovno vizualizacijo tudi na računalniških sistemih z nižjo grafično močjo. Takšna vizualizacija nam zagotavlja visoko odzivnost sistema ter predstavlja ogrodje, ki omogoča obdelavo podatkov LiDAR.
Ključne besede: LiDAR, točkovna vizualizacija, hierarhična delitev prostora, stopnje podrobnosti, določanje vidnosti, označevanje točk
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2104; Prenosov: 208
.pdf Polno besedilo (3,98 MB)

2.
ALGORITMI ZA PREDOBDELAVO SLIK IN PRIMERJAVA METOD ZA RAZPOZNAVO OBRAZOV
Simon Gangl, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi visokih teženj trga po varnih sistemih, ki temeljijo na identifikaciji s pomočjo biometričnih podatkov, ostaja razpoznava obrazov atraktivno raziskovalno področje. V tem diplomskem delu obravnavamo razpoznavanje obrazov tako iz vidika predobdelave vhodnih podatkov kot tudi iz vidika analize uspešnosti različnih pristopov. Najprej predstavimo naš postopek za normalizacijo slike obraza. Ta za izločevanje šuma iz vhodnih podatkov združuje različne geometrijske tehnike s tehnikami umetne inteligence in računalniškega vida. Tako obdelane slike so vhod v postopke za razpoznavo obrazov, implementirane v okviru tega diplomskega dela. Ob splošni predstavitvi postopkov razpoznave obrazov natančneje opišemo tri izmed najpomembnejših. Podrobno predstavimo njihovo implementacijo in podamo primerjavo njihovih uspešnosti. Ker za razpoznavo obrazov uporabljamo tudi statistične pristope, ki so pogosto podvrženi vplivom učne množice, rezultate podrobneje analiziramo tudi iz tega vidika.
Ključne besede: razpoznava obrazov, normalizirana slika obraza, PCA, LDA, Gaborjeva valčna transformacija, vpliv učne množice
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 1936; Prenosov: 187
.pdf Polno besedilo (2,73 MB)

3.
ČASOVNO UČINKOVITO STISKANJE PODATKOV NA GPU
Robert Jerovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi fizikalnih omejitev se je razvoj centralnih procesnih enot preusmeril iz večanja frekvence delovanja v večanje števila njihovih jeder. Tako je časovna učinkovitost algoritmov vse bolj odvisna od zmožnosti njihovega paralelnega izvajanja. V diplomskem delu predstavimo prilagoditev splošnonamenskega algoritma stiskanja podatkov za paralelno izvajanje. V ta namen najprej razdelimo vhodni niz podatkov v bloke in vsakega izmed njih neodvisno stisnemo. Izvajanje nato prenesemo na grafično procesno enoto s pomočjo programskega jezika OpenCL. Nadaljnje pohitritve dosežemo z uporabo pomnilnika konstant in pomnilnika tekstur. Z rezultati pokažemo, da lahko izvajalni čas v primerjavi s časom potrebnim za stiskanje na centralni procesni enoti tako tudi razpolovimo.
Ključne besede: GPGPU, brezizgubno stiskanje podatkov, LZJB, OpenCL, paralelno programiranje
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 1256; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,94 MB)

4.
REKONSTRUKCIJA OBJEKTOV IZ TOČK LiDAR
Marko Škrabl, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je rekonstruirati 3D model objekta (v našem primeru cerkve) s pomočjo točk, pridobljenih z laserskim prebirnikom LiDAR (ang. Light Detection and Ranging). V prvem delu diplomske naloge predstavimo tehnologijo LiDAR ter opišemo datotečni format LAS, ki predstavlja standardni zapis podatkov LiDAR. V drugem podamo več tehnik geometrijskega modeliranja, pri čemer podrobneje predstavimo najpogosteje uporabljene gradnike in funkcijonalnosti. V tem delu se osredotočimo na programsko okolje Cinema 4D, ki smo ga uporabili za izdelavo našega modela. Podamo tudi krajši opis jezika VRML (ang. Virtual Reality Modelling Language), ki omogoča ustrezno predstavitev končnega modela na svetovnem spletu. Pred zaključnim delom povzamemo najpomembnejše ugotovitve pri izdelavi diplomskega dela in končni model vizualno predstavimo. V zaključnem delu uporabljeni postopek za izdelavo 3D modela še kritično ocenimo in predstavimo tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti uporabe takšne metode.
Ključne besede: LiDAR, 3D prebiranje, geometrijsko modeliranje, Cinema 4D, VRML
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 10931; Prenosov: 153
.pdf Polno besedilo (2,70 MB)

5.
Ocenjevanje simulacijskih parametrov glede na vzorec obnašanja
Domen Mongus, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: simulacija, merjenje podobnosti, drapiranje, genetski algoritem
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 410; Prenosov: 23
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
BREZPARAMETRIČNI ALGORITEM GRADNJE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA IZ PODATKOV LiDAR
Domen Mongus, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji opišemo dva postopka gradnje digitalnega modela reliefa iz podatkov LiDAR. Prva metoda iterativno približuje zlepke tankih plošč proti terenu, pri čemer s postopnim zmanjševanjem strukturnega elementa opravlja filtriranje točk glede na njihove viške razlike z interpolacijsko ploskvijo. S cilindrično transformacijo okrepimo nezveznosti v porazdelitvi točk, ki so posledica prisotnosti objektov. Brezparametrično pragovno filtriranje dosežemo samodejno s pragovno vrednostjo, definirano s standardno deviacijo. Rezultati pokažejo, da metoda pravilno določi teren tudi v najzahtevnejših primerih. Pričakovana natančnost metode nad podatki, danes uporabljenimi v vsakodnevni praksi, je več kot 96 %, medtem ko povprečna skupna napaka nad naborom testnih podatkov združenja ISPRS ne preraste 6 %. Druga metoda uporablja prilagodljiv morfološki filter, kjer je velikost strukturnega elementa v vsaki točki določena glede na njeno razdaljo do najbližjega roba. Vhodni nabor podatkov v ta namen najprej razporedimo v mrežo, nad katero izvedemo zaznavo robov z metodo kompas in Sobelovim operatorjem. Z morfološkim polnjenjem regij razdelimo mrežo v regije ospredja in ozadja. Definicijo strukturnega elementa izpeljemo iz transformacije razdalj regij ospredja. Končno filtriranje podatkov opravimo s cilindrično transformacijo in pragovnim filtriranjem. Z rezultati pokažemo, da na ta način v primerjavi s prvo metodo dosežemo 94 % višjo računsko učinkovitost, medtem ko je natančnost metode višja za 20 % nad podatki z nižjo ločljivostjo ter 30 % nad podatki z višjo ločljivostjo.
Ključne besede: algoritmi, daljinsko zaznavanje, računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, digitalni model reliefa, matematična morfologija, LiDAR, samodejno filtriranje podatkov, klasifikacija, zlepki tankih plošč
Objavljeno: 28.09.2012; Ogledov: 1276; Prenosov: 230
.pdf Polno besedilo (12,56 MB)

7.
UPORABA MODELIRNIKA CINEMA 4D ZA EKSPERIMENTE V TIPOGRAFIJI
Špela Bezget, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje načine izdelave tipografije v modelirniku Cinema 4D. Opisan je modelirnik in prikazana je njegova osnovna uporaba. Temu sledi podroben prikaz ustvarjanja tipografije. Zadnji del diplomskega dela obsega rezultat in najpomembnejše sklepe našega dela. Čeprav lahko ugotovimo, da izdelava celotne scene zahteva napredno poznavanje orodij, je programski paket Cinema 4D primeren za izdelavo tipografije, saj nudi številne funkcionalnosti, ki jih v drugih oblikovalskih programih ne najdemo.
Ključne besede: Cinema 4D, tipografija
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 4418; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (3,11 MB)

8.
UPODABLJANJE GIBANJA VODE V CINEMA 4D IN REALFLOW
Vesna Prapotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V filmih in računalniških igrah pogosto uporabljamo upodobitve vode, ki z vedno naprednejšimi rešitvami postaja zelo podobna vodi iz resničnega sveta. Upodobitve omogočajo računalniški programi, ki so sposobni z naprednimi metodami realistično upodobiti učinke gibanja vodne. V ta namen najpogosteje uporabljamo tehniko sistema delcev, ki jo v tem diplomskem delu podrobneje predstavimo. Za modeliranje in upodobitve vode uporabimo modelirnik Cinema 4D in RealFLow. V diplomskem delu prikažemo različne načine upodobitve tekoče vode in ugotovimo, v katerih primerih posamezni načini dajo najboljše upodobitve vode.
Ključne besede: Cinema 4D, RealFlow, upodabljanje, gibanje vode
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 4368; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (3,49 MB)

9.
FIZIKALNA SIMULACIJA TRKOV V MODELIRNIKU CINEMA 4D
Mateja Avberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi predstavimo zaznavanje trkov. V navideznih okoljih se pogosto srečamo z objekti sestavljenih oblik, zahtevnih za zaznavo njihovih trkov. Zato podrobneje predstavimo metode z obsegajočimi volumni, ki učinkovito zmanjšajo število testiranj med objekti. V simuliranem okolju pa ne naletimo le na trke med pari objektov, zelo pogosto je teh objektov več. Prav zato v diplomski nalogi obravnavamo tudi načine odkrivanja trkov večjega števila objektov. Temu sledi opis odzivov na trk. Obravnavamo trke prožnih in togih teles ter predstavimo modul Dynamics v modelirniku Cinema 4D, ki skrbi za simulacijo trkov med njimi. Opisana je tudi uporaba modula za izdelavo animacije.
Ključne besede: obsegajoči volumen, trki, Dynamics, hierarhično drevo
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 4421; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (2,15 MB)

10.
UPODABLJANJE VREDNOSTI GEOMETRIJSKIH ATRIBUTOV V VOKSELSKEM PROSTORU
Denis Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opišemo postopek upodabljanja ter analize geometrijskih atributov vokselskih podatkov. Upodabljanje realiziramo z algoritmom metanja žarka(angl. ray-casting), ki skozi vokselski prostor pošlje žarek. Končno vrednost posameznega piksla prikaže s pomočjo funkcije prikaza ERT, XRAY, MIP ali LMIP. Ker se najzahtevnejši računski del za več pikslov hkrati izvaja na gračni kartici, dosežemo upodobitev v realnem času. Drugi del magistrskega dela opisuje postopek analize vokselskih podatkov, ki jo izvedemo s profifili atributnih razlik, kjer posamezen profifil določa razlika dveh zaporednih atributnih filtriranj. Izhod iz analize prikažemo z modeloma CSL in ABV, ki za predstavitev uporabljata barvna prostora HSV in CIELab LCH.
Ključne besede: algoritmi, računalniška geometrija, matematična morfologija, realno-časovno upodabljanje, profili atributnih razlik, barvni modeli
Objavljeno: 23.08.2013; Ogledov: 1261; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo (7,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici