| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
Ukrepi in preiskava v primeru letalske nesreče v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tomaž Hrast, 2016, diplomsko delo

Opis: Čeprav se letalska panoga lahko pohvali z najhitrejšimi napredki na področju varnosti, so letalske nesreče v letalskem prometu vedno prisotne. Razlogi za nesreče so lahko tehnični, vremenski (okoljski) ali je za nesrečo kriv človeški dejavnik (namerna ali nenamerna povzročitev nesreče). Ker se letalstvo relativno hitro razvija, je Organizacija združenih narodov pozvala države, da oblikujejo svoje poenotene načrte zaščite in reševanja ob tovrstnih nesrečah. V luči preprečevanja in omejevanja posledic ob letalskih nesrečah (človeških žrtev, materialne in druge škode) so nastali državni načrti za zaščito in reševanje, v katerih so opredeljeni točno določeni postopki ob nesreči. Po izvedbi najnujnejših ukrepov se na kraju nesreče silam za zaščito, reševanje in pomoč pridružita še preiskovalni sodnik in glavni preiskovalec Komisije za preiskovanje letalskih nesreč Ministrstva za infrastrukturo. Glavni preiskovalec je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Njegove naloge so organizacija, vodenje in nadzor preiskave. Glavni preiskovalec ob koncu preiskave letalske nesreče poda končno poročilo, ki bi v prihodnje pripomoglo, da se taka nesreča ne bi več zgodila. Prav tako je med pomembnimi elementi kriznega upravljanja tudi evalvacija posameznih nesreč, katere namen je, da pripomore k tehnološkemu napredku, tehnologiji, izboljšavam tehničnih in drugih postopkov, seveda pa tudi k usposabljanju pilotov v luči omejevanja človeških napak, ki vodijo v nesreče.
Ključne besede: nesreče, letalske nesreče, preiskovanje, ukrepi, reševanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (811,10 KB)

82.
Psihološke razsežnosti policijskega poklica : diplomsko delo univerzitetnega študija
Špela Jagodic, 2016, diplomsko delo

Opis: Policisti v povezavi z značilnostmi, ki naj bi predstavljale tipično osebnost in potrdile obstoj tako imenovane osebnosti policistov, so zapolnili že marsikateri članek, del v reviji, knjigi, ipd., vendar pa do sedaj, kljub številnim raziskavam in domnevi o njenem obstoju, še ni bilo podanega nobenega končnega odgovora oziroma potrdila, zato si lahko vsak izmed nas ustvari in ohranja svoje mišljenje. Govorimo lahko tudi o tako imenovanih osebnostnih značilnostih, ki naj bi se razvile zaradi narave dela in tako predstavljale steber vsakega uslužbenca policije. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je vsak posameznik unikaten, samosvoj in da ima vsak izmed nas drugačne lastnosti, ki so bodisi prirojene, bodisi prevzete oziroma ustvarjene zaradi okolja v katerem živi. O samih značilnostih in osebnosti policistov bo govora tudi v diplomski nalogi. Najprej se bomo osredotočili na teoretični del in sicer na definicijo kaj policija je, kdo dejansko so ljudje, ki delajo v policiji in s čim se srečujejo, kakšne so njihove naloge in pravice, ipd. Ne bomo pozabili niti na opise tipičnih oziroma že splošno znanih značilnosti policistov, nekaj besed pa bomo namenili tudi psihološkemu delu, kjer bomo govorili o tem, kaj je osebnost, kaj nanjo vpliva, podali nekaj teorij različnih avtorjev, itd. V drugem delu diplomske naloge sledi empirični del z analizo ankete ter grafičnim prikazom z razlagami, pri katerih smo ugotavljali javno mnenje ljudstva o obstoju osebnosti policistov, tipičnih značilnostih in idealnem policistu.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, osebnostne lastnosti, značilnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1104; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (736,00 KB)

83.
Zadovoljstvo občanov Hrastnika z delom policije v skupnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Pia Livk, 2016, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je v svetu dokaj nov koncept policijskega dela, zato smo se odločili, da predstavimo definicije tega koncepta, njegove elemente in lastnosti. Preučili smo policijsko delo v skupnosti drugje po svetu, in sicer v treh izbranih državah – na Hrvaškem, Kitajskem in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se na policijsko delo v skupnosti v Sloveniji, še posebej njegovo prisotnost in razvitost v občini Hrastnik. Prav tako smo želeli ugotoviti zadovoljstvo občanov Hrastnika z delom policije. V ta namen smo izvedli raziskavo med občani Hrastnika. Zanimalo nas je njihovo mnenje o kakovosti stikov policistov z ljudmi in skupnostni povezanosti. Prav tako smo želeli ugotoviti posameznikovo percepcijo kriminalitete in nereda ter strah pred viktimizacijo. Pri analizi smo posameznike razvrstili v starostne skupine ter glede na kraj bivanja. Ugotovili smo, da je večina anketirancev zadovoljna s kakovostjo stikov policistov z ljudmi. Bolj zadovoljni so tisti občani, ki živijo v ruralnem okolju. Pijančevanje na javnih mestih, pretepi in napadi, vandalizem, tatvine in kopičenje ničvrednega blaga v občini Hrastnik v večini niso problem. Več omenjenih težav je mogoče zaznati v urbaniziranem predelu Hrastnika, tako kot pri starejših občanih. Prav tako smo ugotovili, da večina anketirancev nikoli ne občuti strahu pred kriminaliteto, med temi je največ mlajših občanov. Najmanj mladih, v primerjavi z občani srednjih let ter starejšimi občani, je mnenja, da je skupnostna povezanost dobra. V povprečju pa so občani zadovoljni s povezanostjo v skupnosti.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, občani, zadovoljstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1174; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (703,25 KB)

84.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013 : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1907; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

85.
Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti : magistrsko delo
Tadej Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1391; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

86.
Sodelovanje skupnosti kot temeljni element policijskega dela v skupnosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Benčina, 2016, diplomsko delo

Opis: Skupnost predstavljajo posamezniki, skupine prebivalcev, poslovneži, razne institucije kot so šole, centri za socialno delo, lokalne skupnosti in drugi. Sodelovanje skupnosti je eden glavnih elementov policijskega dela v skupnosti. Zato je enakovredno partnerstvo med skupnostjo in policijo zelo pomembno, saj smo skupaj močnejši in navsezadnje se varnostni problemi rodijo prav v skupnosti. Tako je tudi zatiranje teh problemov lažje, če se v le-to vključi skupnost v tesnem sodelovanju s policijo. Posvetovalna telesa, ki se ustanovijo za zagotavljanje varnosti, kot so sosveti, sveti po raziskavah sodeč v praksi ne delujejo tako kot je bilo najprej mišljeno. Poleg teh oblik za sodelovanje so pomembni tudi preventivni projekti in nasveti Ministrstva za notranje zadeve. Potrebno je opozoriti na delo preventivne narave s katerim dosežemo dolgotrajnejše rešitve, zato je v policijskem delu v skupnosti pomembnejše od represivnega. Ugotovili smo, da kljub prizadevanjem za enakopravno sodelovanje partnerjev, glavno odgovornost še vedno nosi policija. Ovire pri vzpostavitvi partnerstev pa so slabo komuniciranje, nepozavanje dela policije ter slabo javno mnenje o policiji. Preučene raziskave na temo pripravljenosti občanov za sodelovanje s policijo so pokazale, da na področju policijskega dela v skupnosti policija zaznava visoko mero pripravljenosti za sodelovanje, vendar bi bili prebivalci v največji meri pripravljeni sodelovati pri reševanju konfliktov, ki se pojavljajo v njihovem kraju bivanja. Zato pa je pri lokalni skupnosti pomembna predvsem pripravljenost sodelovanja županov s policijo ter občani.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 1231; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (385,05 KB)

87.
Sodelovanje policije in centra za socialno delo pri obravnavi nasilja nad otroki : diplomsko delo visokošolskega študija Varstvoslovje
Tomaž Kokol, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge opredelimo pojem nasilja nad otroki in podrobno opišemo njegove oblike. Predstavimo tudi obe instituciji, katerih področje dela se prepleta pri reševanju nasilja nad otroki. To sta center za socialno delo in policija. Pozornost namenimo predvsem vlogi in nalogam teh dveh organov ter podrobneje predstavimo zakonsko podlago, ki služi delovanju strokovnih delavcem centra za socialno delo ter policistom. V zadnjem delu teoretičnega dela namenimo pozornost sodelovanju med centri za socialno delo in policijo, modernim pristopom policijskega dela, kot je policijsko delo v skupnosti in navedbi nekaj konkretnih primerov reševanja problematike na medinstitucionalnih posvetih navedenih organov. V empiričnem delu s pomočjo intervjuja in vprašalnika proučujemo ocene službenih odnosov med policisti in strokovnimi delavci centra za socialno delo. Postavljamo vprašanja o zadostno urejeni zakonodaji, kakovosti sodelovanja med institucijama, o težavah, s katerimi se srečujejo strokovni delavci centra za socialno delo in policisti. V nadaljevanju poiščemo odgovore na ta vprašanja ter potrdimo ali zavržemo hipoteze, ki smo jih zastavili v nalogi. Ugotovimo, da je sodelovanje med centri za socialno delo in policijo dobro, da pa v delovnih procesih, kadar sodeluje več organov, vidijo določene možne izboljšave.
Ključne besede: nasilje, otroci, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2016; Ogledov: 1878; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (562,33 KB)

88.
Delovnik slovenskega policista : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Damjana Nebec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z delovnikom slovenskega policista. Delo je teoretično in je nastalo s pomočjo strokovnih virov, ki obravnavajo izbrano temo. Diplomsko delo predstavlja organiziranost slovenske policije in normativno-pravno ureditev dela policije. Predstavljeni so tudi trendi na področju policijske dejavnosti, in sicer pluralizacija, akademizacija, evropeizacija in razvoj policijskega dela v skupnosti. Najpomembnejši del naloge pa je predstavitev sprememb policijskega dela v zadnjih 30 letih. Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve in jo sestavljajo Generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Policijo vodi generalni direktor, ki je odgovoren ministru. Policijsko upravo vodi direktor policije, policijsko postajo pa komandir. Policija opravlja naloge v skladu z zakoni. Pred veljavo Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter Zakona o organiziranosti in delu v policiji je policija delovala po Zakonu o policiji, ki je prenehal veljati. Zakon o nalogah in pooblastilih navaja naloge policije, Zakon o organiziranosti in delu policije pa usmerja delo med ministrstvom za notranje zadeve in policijo. V zadnjih letih se je na področju policijske dejavnosti veliko spremenilo. Pluralizacija je proces, kjer policistom pri delu pomagajo druge institucije, kot so carina, zasebni detektivi, občinska redarstva itd. Omenili smo tudi akademizacijo, ker smo ugotovili, da je policija zvišala izobraževalno raven za policijsko delo ter s tem okrepila raziskovalno dejavnost. Za izobraževanje in usposobljenost policistov skrbi Policijska akademija. Center za raziskovanje ter socialne veščine skrbi za sodelovanje policije z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Policisti pri svojem delu sodelujejo tudi s telesi Sveta Evropske unije, z Evropsko komisijo in mednarodnimi organizacijami, kar zajema pojem evropeizacija policijske dejavnosti. V poglavju o spremembah policijske dejavnosti v zadnjih 30 letih smo podrobneje primerjali naloge miličnikov z nalogami, ki jih imajo današnji policisti. Ugotovili smo, da slovenski policisti še opravljajo nekatere naloge nekdanjih miličnikov, nekaj nalog pa opravljajo druge institucije ali pa policija na drugačne načine kot v preteklosti.
Ključne besede: policija, policisti, organiziranost, delovnik, pravna ureditev, zgodovinski pregled, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 2873; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (440,02 KB)

89.
Vsakodnevni predatorji : spolno nadlegovanje na javnih mestih
Katarina Čermelj, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo govorili o spolnem nadlegovanju. V teoretičnem delu smo naredili pregled različnih zakonskih določil spolnega nadlegovanja in kako ga le ta definirajo. Odkrili smo, da v večini razvitih držav ni inkriminirano ter da se kazensko preganja le nadlegovanje na delovnem mestu. Predstavili smo tudi poglede družbe na spolno nadlegovanje ter kako se obnašajo prisotni, ko se zgodi. Na spolno nadlegovanje imajo velik vpliv mediji, še posebno, če spolno nadlegovanje in seksizem prikažejo v humorni luči. Najboljši način preventive je izobrazba, kar smo odkrili pri pregledu literature različnih primerjalnih študij. Tu smo se nekoliko osredotočili na Norveško, ki ima najboljšo spolno vzgojo. Tudi pri odprtem vprašanju raziskovalne ankete je veliko sodelujočih izrazilo željo po boljši izobrazbi na področju spolnosti. Z vprašalnikom smo preverjali, če se mnenje o spolnem nadlegovanju med spoloma razlikuje, in odkrili, da je nekaj razlik pri odnosu moških in žensk do spolnega nadlegovanja. Vendar smo z analizo podatkov odkrili, da velike razlike v storilstvu - storilci so moškega spola trikrat pogosteje. Odkrili smo tudi, da spolno nadlegovanje ostane v veliki večini (97,5 %) neprijavljeno, kar je smiselno, saj v Sloveniji ni inkriminirano (razen na delovnem mestu).
Ključne besede: spolno nadlegovanje, seksizem, mediji, javnost, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1476; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (731,16 KB)

90.
Policijsko delo v skupnosti v občini Litija : diplomsko delo univerzitetnega študija
Valerija Kokalj, 2015, diplomsko delo

Opis: V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela smo kot osnovo najprej preko literature različnih avtorjev dokaj podrobno opisali policijsko dejavnost. Nadalje smo se osredotočili na policijsko delo v skupnosti, ki smo ga najprej opisali na splošno. Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept policijskega delovanja, kjer policija sodeluje z državljani in naj bi bil po navedbah avtorjev bolj uspešen kot tradicionalen policijski pristop. Opisali smo zgodovino nastanka policijskega dela v skupnosti, opisali preventivne projekte, ki se nanašajo na to vrsto dela ter opisali partnersko sodelovanje med policijo in občani/institucijami. Dotaknili smo se tudi teme strahu pred kriminaliteto, ter ugotovili, da strah pred kriminaliteto prevladuje pri ženskah in starejših ljudeh, mediji pa pogosto ta strah preko svojih (nasilnih) vsebin samo še povečujejo. Nosilec policijskega dela v skupnosti je vodja policijskega okoliša, ki smo mu prav tako namenili odstavek, v katerem smo opisali njegovo vlogo v skupnosti. Za konec teoretičnega dela smo omenili učinkovitost dela policije ter se bežno dotaknili policijskega dela v skupnosti v nekaterih tujih državah. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali rezultate anket o policijskem delu v skupnosti. Ankete smo razdelili med naključno izbrane prebivalce občine Litija. Zbrali smo 143 anket, ki so predstavljale vzorec. V zaključku smo preverili zastavljene hipoteze ter zapisali razpravo in predloge. Iz rezultatov ankete smo razbrali, da je policijsko delo v skupnosti v občini Litija kar dobro razvito. Prebivalci so stike s policijo opisali kot povprečne, vendar ni bilo zaznati večjih negativnih mnenj. Tudi kriminaliteta in nered po njihovem mnenju ne predstavljata večjih problemov v občini, izpostavili bi samo problem odlaganja smeti in ničvrednega blaga v okolju, kjer so bili rezultati pod povprečjem, kar pomeni, da občani to zaznavajo kot dokaj velik problem. V svojem okolju se sicer počutijo zelo varne ter so med seboj močno skupnostno povezani, kar pomeni, da se lahko obrnejo na soseda po pomoč.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 1481; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (788,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici