| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Amel Čeman, 2023, diplomsko delo

Opis: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo. Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije. Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Ključne besede: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1006,86 KB)

12.
Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Makovec, 2023, diplomsko delo

Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

13.
Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19 : magistrsko delo
Gaja Žižmond, 2023, magistrsko delo

Opis: Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi. V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.
Ključne besede: policija, zaupanje, pandemije, karantene, kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.03.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

14.
Dezinformacijske kampanje, družbeno nadzorstvo in mediji 21. stoletja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kristjan Puhek, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo naslavlja sodobno stanje medijev ter njihov odnos do dezinformacijskih vsebin in družbenega nadzorstva. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki prispevajo k večanju količine dezinformacijskih medijskih vsebin v današnjem medijskem okolju?« in »Ali imajo politični akterji v sodobnem medijskem okolju več možnosti nadzora in vpliva na javno mnenje kakor v obdobju pred nastopom socialnih omrežij?«. V prvem segmentu dela je bil izpostavljen odnos sodobnih medijev do njihovih družbeno nadzorstvenih lastnosti. Mediji so namreč lahko orodje izvajanja družbenega nadzora, saj imajo moč usmerjanja javnega mnenja in konsenza. Izpostavljeni so bili tudi ekonomski in politični vzvodi, ki izkrivljajo medijsko poročanje in omogočajo akterjem vpliv na usmerjanje družbenega konsenza s pomočjo dezinformacijskih vsebin in propagande. Posledično so stališča javnosti ustvarjena na zmotnih ali lažnih prepričanjih, kar pa ima usoden vpliv na demokratične procese. Prvemu vprašanju je sledil pritrdilen odgovor, saj imajo politiki danes možnost širjenja svojega dosega s pomočjo socialnih omrežij, kar jim lahko omogoča diseminacijo dezinformacij, širjenje tujih dezinformacij in učinkovito uporabo populizma. Prav tako lahko s pomočjo socialnih omrežij vsajeno nezaupanje v določene medijske ustanove. Izpostavljene so bile tudi sodobne raziskave, ki dokazujejo prikrite dezinformacijske metode nadzora javnega mnenja iz strani političnih akterjev. V povezavi z drugim vprašanjem pa je bilo sklenjeno, da je v sodobnem medijskem okolju z njegovo tržno usmerjenostjo, politizacijo medijskih hiš, algoritemsko zasnovo digitalnih medijev, fragmentacijo in anonimizacijo virov informacij nujeno vplivnim akterjem idealno okolje za učinkovito širjenje dezinformacijskih vsebin in uporabo sodobnih metod propagande. Takšno okolje pa je tudi ranljivo za tuje dezinformacijske kampanje in informacijsko vojskovanje.
Ključne besede: dezinformacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (823,46 KB)

15.
Slovenska policija na družbenih omrežjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Polona Rebernik, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza policijskega dela z uporabo družbenih omrežij, ki jih posamezniki dandanes uporabljamo bodisi za krajšanje časa, vzpostavitev stikov, promoviranje, deljenje fotografij, videov in glasbe. Zaključno delo prikaže, kako so družbena omrežja vplivala na sprejem policijskega dela med prebivalci ter kako vzajemno lahko policija sodeluje z njimi. V prvem delu diplomskega dela je pojasnjeno kaj družbena omrežja so, vrste in njihov namen oziroma možnosti njihove uporabe. Predvsem je njihova uporaba precej enostavna in splošno zelo razširjena, zato predstavlja dober in uspešen kanal medsebojne komunikacije. Prav zaradi preprostosti uporabe in možnost hitrega širjenja informacij se družbenih omrežij poslužuje tudi Slovenska policija. Pozitivna lastnost družbenih omrežij je tudi dvosmerna komunikacija, ki omogoča zbiranje informacij o morebitnih pogrešanih osebah, prometnih nesrečah s pobegom, iskanju storilcev kaznivih dejanj ipd. Največji odziv dosežemo preko priljubljenih družbenih omrežij, kot je npr. Facebook, kjer ima svoj profil večji delež prebivalstva. S tem je namen hitrega deljenja informacij dosežen. Prav tako gre omeniti, da se objave na družbenih omrežjih prilagajajo glede na namen in situacijo obveščanja. Nadaljevanje diplomskega dela vključuje delno strukturirana intervjuja z bivšo predstavnico za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi mag. Vesno Drole ter z bivšim predstavnikom za odnose z javnostjo Policijske uprave Kranj mag. Bojanom Kosom. Iz pridobljenih statističnih podatkov pa je moč razbrati starost populacije, ki spremlja strani Slovenske policije na družbenih omrežjih in tako odgovori na zastavljeno eno izmed treh hipotez.
Ključne besede: slovenska policija, družbena omrežja, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

16.
Kodeks molčečnosti - škodljiva solidarnost v policijski organizaciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Špela Koželj, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je občutek varnosti razkošje, ki si ga marsikatera država ne more privoščiti, zato zaupamo policiji, da vzpostavi javni red in mir, zagotavlja splošno varnost ljudi in premoženja ter tudi odkriva in preprečuje korupcijo. Policisti med opravljanjem svojih dolžnosti razpolagajo z veliko odgovornostjo, vendar se že v procesu izobraževanja in usposabljanja naučijo načel in vrednot, ki bi jim morali slediti, pa tudi neformalnih pravil, ki jim omogočajo, da se lahko vključijo v skupino. Ko pričnejo z delom v resničnem svetu, polnem težkih situacij, se morajo odločiti velikokrat na podlagi svojih lastnih prepričanj in vrednot, kaj je prav in kaj narobe. Doživijo tudi preizkušnje, ki jim lahko omajejo ideje, da bodo dosegli svoje poslanstvo s pravilnimi postopki oziroma legalnimi metodami in to lahko vodi v nelegalne metode za dosego želenega. Zato so se od začetka razvoja policije razvijala tudi razna pravila, ki so oziroma še zdaj narekujejo policistom, da upoštevajo in spoštujejo svoje nadrejene ter ohranjajo solidarnost znotraj svoje skupine. V prvem delu diplomskega dela smo bolj podrobno predstavili policijsko dejavnost in njeno organizacijsko kulturo, nato smo razčlenili policijsko odklonskost, ki predstavlja pomemben faktor v nastanku in obstoju kodeksa molčečnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo predstavili kodeks molčečnosti, v katerih poklicih se še pojavlja, dejavnike, vpliv discipline na kodeks molčečnosti ter resničen primer policistke Shannon Spalding, ki se je javno izpostavila in pojasnila, da obstaja modra zavesa – kodeks molčečnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, organizacija policije, policijska odklonskost, kodeks molčečnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (891,10 KB)

17.
Zdravstvene težave policijskih psov in njihova upokojitev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Katja Dobrajc, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema te diplomske naloge so zdravstvene težave, ki jih imajo policijski službeni psi, ter njihova upokojitev. Naš cilj je bil, da raziščemo katere težave se pojavljajo pri policijskih psih pri njihovem delu ter povprašati strokovnjake, kateri zdravstveni problemi so najbolj pogosti, kako do njih sploh pride in kako jih lahko preventivno preprečimo. Poleg zdravja pa nas je zanimalo še, koliko »delovne dobe« morajo imeti, preden gredo lahko na zaslužen počitev oz. upokojitev. Ugotavljali smo, če se življenje službenih psov razlikuje od navadnih »hišnih psov« in kako to vpliva na njihovo zdravstveno stanje ter počutje. Uporabili smo deskriptivno in primerjalno metodo, ter vključili intervjuje. V nalogi smo predstavili pogoste bolezni in težave policijskih psov, vendar vzrok teh težav ni samo njihovo delo, temveč tudi splošna genetika posamezne pasme psa. Službeni psi so preventivno pregledani že pred sprejetjem v Policijo, nato pa imajo redne preglede skozi celotno delovno dobo. Ob delu so psi tudi ustrezno zaščiteni, zato do poškodb ali nezgod večinoma sploh ne pride. Njihov delovni dan jim pomeni zabavo oz. igro, zato niso pod pretiranim stresom ali pa da bi jim bilo delo pretežavno. V pokoj pa lahko odidejo, ko veterinar določi, da pes ni več sto odstotno službeno sposoben opravljati svojega dela, kot ga je poprej. Psa lahko vzame vodnik službenih psov, ali pa gre naprej v posvojitev. Službenega psa se nikoli ne uspava, četudi ga nihče ne more sprejeti k sebi v dom, razen če tako določi veterinar zaradi prehudih zdravstvenih ali psihičnih težav.
Ključne besede: službeni psi, policijski psi, zdravstvene težave, upokojitev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (756,43 KB)

18.
Uvodnik
Maja Modic, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: varstvoslovje, spremna beseda
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 3
URL Povezava na datoteko

19.
Načrtovanje in izvedba akcije iskanja pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ivan Grgić, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je predstaviti pojem pogrešanih oseb in analizirati smernice dela policije pri obravnavi prijav pogrešanih oseb. Za pogrešane osebe veljajo osebe, ki so se iz svojega običajnega življenjskega okolja oddaljile po svoji ali proti svoji volji, glede na njene dotedanje življenjske navade, običaje, stike, aktivnosti in druge okoliščine pa v nekem razumnem roku ne obstajajo podatki o njihovem novem prebivališču ali usodi. Večina oseb, ki so bile prijavljene kot pogrešane, se je vrnila kmalu po izginotju, ne da bi utrpele neko bolečino ali poškodbo. Majhen odstotek pogrešanih pa se poškoduje ali so žrtve kaznivih dejanj. V okviru iskanja pogrešanih oseb je potrebno razlikovati med pojmoma reševanje in iskanje. Reševanje se izvaja v primeru domneve, da je pogrešana oseba živa. Iskanje pa se izvaja, ko se z veliko verjetnostjo oceni, da pogrešana oseba ni več živa. V takih primerih je naloga iskanja najti truplo pokojnika. Posebej pomembno pri iskanju in reševanju je logično in natančno načrtovanje ter izbira načina in taktike iskanja glede na razpoložljiva dejstva. Ena pomembnejših nalog policije pri preiskovanju pogrešanih oseb je tudi zagotavljanje podpore ožji družini in bližnjim prijateljem. V nekaterih primerih namreč travma, povezana s takšnim dogodkom, postavi družino in prijatelje pogrešane osebe pod hud osebni pritisk, zlasti če so v preiskavo vključeni mediji. Prav tako pomembna naloga policije je po končanem iskanju ugotoviti dejanske razloge in motive za izginotje, da bi s tem zmanjšali možnost ponovitve dejanja.
Ključne besede: preiskovanje pogrešanih oseb, motivi izginotja, tveganje izginotja, iskalne akcije, delo policije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

20.
Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko delo
Marko Kaluža, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Ključne besede: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 397; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici