| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
Postopek predaje tujca, ki zaprosi za mednarodno zaščito, tretji državi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Mikerevič, 2015, diplomsko delo

Opis: Postopek predaje tujca, ki zaprosi za mednarodno zaščito, varni tretji državi, se v Republiki Sloveniji trenutno ne izvaja od leta 2013, čeprav ga v področni slovenski zakonodaji še vedno najdemo. A, ker je težko podati strokovno kritiko na postopek, ki se praktično ne izvaja, smo zaradi podobnosti s postopkom predaje prosilca varni tretji državi, vzporedno analizirali še t. i. dublinski postopek. Gre za dva postopka, ki imata temelje v evropski sekundarni zakonodaji, s katerima se vzpostavlja sistem odgovornosti za obravnavo prosilca za mednarodno zaščito na državnih nivojih. Skupna evropska zakonodaja sicer stremi k poenotenju teh postopkov med državami članicami Evropske unije in skuša vzpostaviti enotni azilni sistem, vendar ji pri praktični izvedbi teh postopkov ne uspeva. Ta neuspeh se odraža v neharmonizirani izvedbi teh postopkov med državami članicami in zagotavljanju neenakega varstva pravic prosilcev. Neharmoniziranost postopkov in posledično zagotavljanje različnih pravic prosilcev smo prikazali in dokazali s citati relevantnih pisnih virov in poznavanjem lastne problematike. Dejanske odklone med državami članicami v zagotavljanju pravic prosilcev pa smo dokazali z intervjujem, ki smo ga opravili z anonimnim prosilcem za mednarodno zaščito, v procesu dublinskega postopka. V nalogi smo povzeto iz vseh ugotovitev prišli do zaključka, da se je varstvo pravic prosilcev za mednarodno zaščito v tretjih varnih državah bistveno izboljšalo po zagotavljanju standardov, ki se po evropski zakonodaji zahtevajo za varno tretjo državo. Med tem ko ostaja v državah članicah, ki same po sebi veljajo za prosilce mednarodne zaščite varne države, različen nivo zagotavljanja varstva pravic prosilcev.
Ključne besede: tujci, mednarodna zaščita, azilni sistem, azilni postopki, dublinski postopek, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2015; Ogledov: 2025; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

92.
93.
94.
Sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Matija Pšenica, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema pričujoče diplomske naloge je sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev. Varnost je pomembna dobrina v vsakdanjem življenju, vendar pa ni nekaj, kar bi bilo izključno v domeni državnih institucij, kot je policija. V Združenih državah Amerike se je tako kot posledica mobilizacije civilne družbe in njenega povezovanja s policijo uveljavila sosedska straža, ki torej povezuje uradno institucijo in javnost oziroma skupnost prostovoljcev, ki želijo aktivno sodelovati pri zniževanju kriminalitete in povečevanju varnosti v lastnih soseskah. ZDA so še vedno država z najbolj dodelanim sistemom sosedskih straž, kljub temu pa se podobne straže uveljavljajo tudi drugod po svetu. Na začetku tako predstavimo sam koncept sosedske straže, za kaj pravzaprav gre in zgodovinske okoliščine njenega nastanka. V nadaljevanju predstavimo štiri praktične primere delovanja sosedskih straž in sicer v ZDA, v Veliki Britaniji, v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter na Severnem Irskem. Kljub temu, da vse izhajajo iz temeljnega ameriškega modela, pa imajo tudi neke svoje posebnosti. Na koncu pa raziskujemo tudi sosedsko stražo v Republiki Sloveniji in poskušamo ugotoviti, ali so v zgodovini že obstajale kakšne organizacije, podobne sosedski straži. Predstavimo tudi zakonske podlage za ustanovitev sosedske straže pri nas, nato pa še možne posledice uveljavitve. Sosedska straža ima, tako kot vse ostale stvari, svoje pozitivne in negativne lastnosti. Oboje moramo spoznati, da bi lahko o tej temi razpravljali in razmišljali o njeni potencialni ustanovitvi v lastni državi. Kljub vsemu namreč ni neka stvar, ki bi jo preprosto vzeli iz njenega okolja nastanka in jo prenesli v neko drugo okolje, ampak se moramo zavedati njenih omejitev, ki so povezane z različnimi družbeno-kulturnimi okoliščinami.
Ključne besede: varnost, prebivalci, sosedska straža, policijsko delo v skupnosti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2161; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (486,19 KB)

95.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na Policijski postaji Ljutomer : magistrsko delo
Irena Kačič, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjem času organizacije dajejo pomemben poudarek organizacijski klimi in na zadovoljstvo, ki prevladuje na njihovem delovnem področju. Zaposleni predstavljajo zlati ključek v podjetju, ki pomaga odpreti skrinjico zaklada, v kateri se skrivata uspešnost in odličnost. A le zadovoljni, motivirani, dovolj dobro nagrajeni in plačani delavci bodo pripeljali do odprtja te skrinjice. Da se v organizaciji vpogleda v prepričanje in mnenje njenih zaposlenih o vzdušju na delovnem mestu, o splošnem interpretiranju podjetja, o odnosih delavec – delavec in delavec – nadrejeni, o načinu in poteku komuniciranja med zaposlenimi na vseh ravneh, o sistemu nagrajevanja in podobno, je potrebno v organizaciji redno, priporočeno je enkrat letno, meriti organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Le tako, bo vodstveno osebje dobilo povratno informacijo o tem, katero področje je dobro, katero slabo in kje je potrebno takojšnje ukrepanje ter uveljavitev sprememb. Zato je priporočljivo, da redno spremljanje in merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, postane del poslovnega procesa v organizaciji.
Ključne besede: policija, policisti, zadovoljstvo pri delu, organizacijska klima, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.05.2015; Ogledov: 1935; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

96.
Ocena policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Kofol, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnih izhodiščih diplomskega dela je predstavljeno policijsko delo v skupnosti. Primerjali smo opredelitve policijskega dela v skupnosti različnih avtorjev. Policijsko delo v skupnosti najlepše pojasnimo kot partnersko sodelovanje policije in državljanov pri zagotavljanju varnosti v skupnosti. To vključuje nudenje medsebojne pomoči in odnose, ki temeljijo na zaupanju. Podrobneje smo opisali policijsko delo v skupnosti v Sloveniji in si pogledali dokumente, ki policijsko delo v skupnosti v Sloveniji opredeljujejo. Na kratko smo predstavili tudi policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. Poudarek drugega dela tega diplomskega dela je na konkretnem primeru policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na tem območju analizirali stanje policijskega dela v skupnosti. Anketiranih je bilo skupaj 159 naključno izbranih prebivalcev občine Bovec in občine Kobarid. Pridobljene podatke smo analizirali, preverili zapisane hipoteze in zapisali ugotovitve. Analize so pokazale, da je policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec dobro razvito, saj so anketiranci percepcijo kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostno povezanost dobro ocenili. Malo slabšo (ampak še vedno dobro) oceno so podali le glede njihovih stikov s policijo.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zadovoljstvo, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (920,27 KB)

97.
Karierni sistem poklicnih vojakov - mednarodna primerjava : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miran Babič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vzdrževanja dragega naborniškega sistema so nekatere države pričele s postopnim zmanjševanjem obsega pripadnikov oboroženih sil, kar je posledično privedlo do ukinitve obveznega služenja vojaškega roka. Z odločitvijo za profesionalizacijo se je tako v Slovenski vojski kot tudi v tujih oboroženih silah pojavila potreba po poklicnih vojakih. Vojska nastopa kot delodajalec, vojaški poklic pa se je uveljavil na trgu delovne sile. Vse te spremembe so privedle do drugačnega pristopa glede načrtovanja in razvoja kadrov. Delo v vojski pomeni biti sestavni del hierarhične lestvice, ki zajema vojake, podčastnike, častnike, vojaške uslužbence in civilne osebe, sleherni sestavni del pa je neposredno povezan z razvojem poklicne poti % s kariero. Primerjava kariernih sistemov poklicnih vojakov oboroženih sil Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Slovenije kaže določene podobnosti pa tudi razlike. Podobnosti so naslednje: za poklicne vojake omenjenih držav velja, da podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas; po končanem osnovnem usposabljanju so razporejeni v enote na vojaške formacijske dolžnosti, kjer morajo glede na potrebe delovnega mesta določeni vojaki opraviti še specialistično usposabljanje; po določenem času v sistemu in ob izpolnjevanju pogojev lahko napredujejo in preidejo med podčastnike; ko pripadnikom preteče pogodba o zaposlitvi, jo lahko podaljšajo, če obstajajo potrebe po vojaških delovnih mestih in če to tudi sami želijo. Pri odhodu iz vojaškega sistema obstaja nekaj razlik. Tako v oboroženih silah Avstrije in Nemčije Služba za pridobitev poklicne kvalifikacije poskrbi in pripravi posameznika za civilni poklic ter mu pomaga pri pridobitvi nove zaposlitve. Za pripadnike ameriških oboroženih sil, ki zapuščajo vojaške vrste, vojaški sistem s pomočjo raznih programov pomaga pri vrnitvi v civilno življenje. V Slovenski vojski je poklicna pot vojaka zakonsko omejena s starostjo 45 let. Če je bil pripadnik v aktivni vojaški službi najmanj 15 let, mu po Zakonu o obrambi pripadajo pravice do odpravnine, drugega delovnega mesta v okviru ministrstva za obrambo ali pa prekvalifikacija za drug poklic.
Ključne besede: vojska, profesionalizacija, poklicni vojaki, karierni sistem, mednarodna primerjava, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2015; Ogledov: 1479; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (565,64 KB)

98.
Predlog reorganizacije Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Peter Rančigaj, 2014, diplomsko delo

Opis: V času varčevalnih ukrepov tudi policija išče rešitve za zmanjšanje porabe javnih sredstev ter čim večjo izrabo obstoječih objektov, zaposlenih in materialno tehničnih sredstev, ki so na razpolago. Med materialno tehnična sredstva štejemo tudi službene pse policije. V slovenski policiji trenutno ločimo službene pse za splošno uporabo in službene pse za specialistično uporabo. Službeni psi za splošno uporabo so namenjeni predvsem za vzdrževanje javnega red in miru med tem, ko so službeni psi za specialistično uporabo namenjeni iskanju prepovedanih drog ali eksploziva. Zaradi navedene delitve glede na namen uporabe ne moremo uporabiti službenega psa za splošno uporabo tudi za iskanje prepovedanih drog in obratno, kar posledično zmanjšuje možnosti za njegovo večjo efektivno uporabo na terenu. Na podlagi proučitve varnostnih razmer in trenutnih potreb na terenu, smo iskali rešitve za večjo efektivno uporabo vodnikov službenih psov zaposlenih v Enoti vodnikov službenih psov na območju policijske uprave Murska Sobota. V ta namen smo proučili strokovno literaturo, ki se nanaša na uporabo in šolanje službenih psov in zavzeli stališče, da bi za potrebe dela na terenu prišli najbolj v poštev službeni psi za splošno uporabo, ki bi bili dodatno šolani za iskanje prepovedanih drog ali eksploziva. Zaradi slabega poznavanja področja dela s službenimi psi, predvsem vodstveni kader na območnih policijskih postajah vodnikom odreja naloge v katerih pogosto služben pes ni uporaben. Zaradi tega smo zavzeli stališče, da bi si vodniki tudi sami morali načrtovati delo glede na varnostne razmere, kjer bi ocenili, da je uporaba službenega psa smotrna. Vse zaposlene na policijski upravi, predvsem pa vodstveni kader, policiste in tiste, ki načrtuje operativno delo, bi morali seznaniti z programom po katerem so šolani službeni psi in z njihovo taktiko uporabe. Predlagali smo, da se v sklopu vadbe praktičnega postopka in samoobrambe vključi tudi vodnike, ki bi s službenimi psi aktivno sodelovali pri urjenju postopkov z drugimi policisti. Prav tako smo proučili možnosti za boljši izkoristek sodobnih prostorov v Enoti vodnikov službenih psov na policijski upravi Murska Sobota in predlagali, da se v prostore enote namesti mobilno operativno skupino, ki trenutno nima na razpolago primernih delovnih prostorov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, službeni psi, policijski psi, vodniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 2020; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

99.
Na znanju utemeljena policijska dejavnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Bečan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje pomen na znanju utemeljene policijske dejavnosti in s tem povezano izobraževanje v policiji. Poleg tega pa opredeljuje bistveno problematiko, s katero se sooča Slovenska policija in policije drugih držav, ki so omenjene v diplomskem delu. Uvodni del predstavlja na znanju utemeljeno policijsko dejavnost preko splošne opredelitve, znanja in vseživljenjskega izobraževanja v policiji. Temu sledi pregled sistema izobraževanja v Slovenski policiji, kjer je poudarek na predstavitvi in razumevanju procesa izobraževanja. Predstavljene so novitete, ki so se v zadnjem času uvedle v policijsko izobraževanje, samo izobraževanje policistov in zahtevani kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, če želijo poučevati na višji šoli, ki deluje v sklopu policijske akademije. Nadaljnje je govora o delovanju slovenske policije v 21. stoletju, kjer so nanizane splošne usmeritve slovenske policije in razčlenitev problematik, s katerimi se policija ukvarja. Za boljši prikaz in razumevanje pa je v naslednjem delu predstavljena tudi policijska dejavnost in izobraževanje v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Češki in Slovaški. Pozornost je namenjena predvsem splošni problematiki držav in pregledu procesa izobraževanja. Iz tega sledi tudi izpeljava osnovne mednarodne primerjave, kjer se primerjajo predvsem različni in podobni vidiki policijske dejavnosti ter sprememb, ki so zaznamovale ta proces. Ključne ugotovitve, ki jih je prineslo diplomsko delo so, da področje na znanju utemeljene policijske dejavnosti počasi postaja del policijskega vsakdana, vendar pa bo za popolno integracijo potrebno odpraviti marsikatere ovire. Pomemben dejavnik je tudi čas, saj je za vse velike spremembe potrebna določena časovna doba, da se pokažejo pravi rezultati. Slovenska policija, pa tudi druge policije, ki so omenjene v tem diplomskem delu napredujejo na svojem področju delovanja, vsaka pa se sooča z različno problematiko in dejavniki, ki nanjo vplivajo.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, na znanju utemljena policijska dejavnost, izobraževanje, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1591; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (578,29 KB)

100.
Sodelovanje policije z nevladnimi organizacijami : študija primera dveh slovenskih nevladnih organizacij
Janja Oprešnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih lahko opazimo, da je sodelovanje policije z nevladnimi organizacijami pogostejše in kvalitetnejše, kar se kaže pri sodelovanju pri raznih projektih, pri izvajanju preventivnih ukrepov na posameznem področju, pri skupnih izobraževanjih ipd. Nevladne organizacije policiji pogosto pomagajo pri razkritju posameznih problemov družbe, saj je delo nevladnih organizacij skoncentrirano predvsem na eno področje, medtem ko policija zajema več področji naenkrat. Sodelovanje je pomembno zato, ker takšna sodelovanja zagotavljajo večjo uspešnost pri izvajanju nalog policije. V diplomski nalogi smo poskušali predstaviti pojme kot so: policija, nevladna organizacija, nasilje nad ženskami in trgovina z ljudmi. Opisali smo naloge policije ter naloge nevladnih organizacij, sodelovanje policije z nevladnimi organizacijami, omenili smo tudi kakšen je pomen partnerstva in sodelovanja policije z drugimi subjekti, pozabili pa nismo omeniti niti preventivnega dela v policiji in policijskega dela v skupnosti. V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na nevladni organizaciji, in sicer Društvo Ključ in Društvo Ženska svetovalnica. S predstavnicama društev smo opravili intervju in ugotovitve povzeli v zadnjem delu diplomskega dela. Sodelovanje policije z nevladnimi organizacijami je za prebivalce države zelo pomembno, prav tako samo sodelovanje policije in prebivalcev. Tako kot sta zatrdili predstavnici organizacij, tudi mi upamo, da bo takšnega sodelovanja še veliko, saj smo tako lahko prepričani v učinkovitejše izvajanje nalog policije.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, nevladne organizacije, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 2080; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (697,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici