Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Ključne besede: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1019,65 KB)

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice. Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije, državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije. Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.
Ključne besede: slovenska policija, pritožbeni postopki, nadzor nad policijo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 39
Celotno besedilo (650,52 KB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke delovanja londonske metropolitanske policije in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo glavne naloge in izzive policije takratnega časa ter vpliv, ki ga je imel njen nastanek na ostale policijske organizacije po Evropi in Ameriki. Opravili smo primerjavo med ameriško in britansko policijo ter njuno notranjo kulturo. Opredelili smo tudi vrste policijskih modelov, predstavili začetke vključevanja žensk v policijo, delovanje Metropolitanske policije danes in na koncu pojasnili glavne napake v preiskavi Stephena Lawrenca in opravili pregled standardov obnašanja in notranje kulture v Metropolitanski policiji. Ugotovljeno je bilo, da je imel nastanek londonske metropolitanske policije velik vpliv na nastanek ostalih policijskih organizacij in da so se mnoge po njej zgledovale. Kljub temu pa je, zaradi zgodovinskega ozadje, policija pri nas prvotno nastala z nekoliko drugačnim namenom, kot v Združenem Kraljestvu. Prav tako pa so bile opažene ključne razlike v delovanju ameriške in britanske policije, ki pa sta si upoštevajoč številne incidente znotraj policije, kljub temu precej podobni. Obe poročili, predstavljeni na koncu diplomske naloge, sta pokazali, da je stanje v britanski policiji trenutno daleč od idealnega in da notranja kultura odstopa od, takrat zastavljenih, resda idealističnih idej Roberta Peela. Kljub prizadevanjem številnih, za normalizacijo stanja, pa jih čaka še veliko dela, če želijo ponovno pridobiti zaupanje slehernega Britanca in postati policija, po kateri se bodo ostale organizacije ponovno lahko zgledovale.
Ključne besede: razvoj policije, Združeno kraljestvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 12
Celotno besedilo (689,94 KB)

Opis: Monografija predstavlja policijsko delo v skupnosti v kontekstu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Uvodoma so predstavljene teoretske perspektive policijskega dela v skupnosti. Sledi sistematični pregled evropskih raziskav o policijskem delu v skupnosti v zadnjih dveh desetletjih. Avtorji obravnavajo povezanost med legitimnostjo in policijskim delom v skupnosti v perspektivi javnega mnenja o policiji ter samozaznave legitimnosti policistov in njihovih pogledov na policijsko organizacijo. Posebno pozornost avtorji namenjajo opravljanju policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih, ker se narava kriminalitete in izvajanje policijske dejavnosti pomembno razlikuje med urbanimi in ruralnimi okolji. Sledi predstavitev usmerjenih skupinskih intervjujev s policisti in individualnih polstrukturiranih intervjujev s predstavniki lokalnih skupnosti. V naslednjem poglavju avtorji predstavijo analizo SWOT o policijskem delu v skupnosti. Avtorji pisanje zaključijo z refleksijo razvoja policijskega dela v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, partnerstvo, varnost, lokalne skupnosti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 56
Celotno besedilo (25,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo. Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 52
Celotno besedilo (6,24 MB)