Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Rasna diskriminacija v delovanju organov kazenskopravnega sistema v Združenih državah Amerike sega daleč v zgodovino in je še danes globoko zakoreninjena v organizacijskih kulturah, sistemih, postopkih in nenazadnje tudi posameznih akterjih kazenskopravnega sistema. Ravno policija je tista, ki zaradi narave svojega dela prestavlja prvotni stik s skupnostjo in kot taka s svojo diskrecijsko pravico odloča o uvedbi policijskega postopka. V diplomskem delu se osredotočimo na analizo pojava rasnega profiliranja v postopkih »stop and frisk«, kar lahko povzamemo kot uporabo rase pri odločanju, koga ustaviti, zaslišati in preiskati. Zaradi omenjene prakse so rasne manjšine v ZDA, sploh temnopolti, izpostavljene pogostokrat neupravičenemu in neutemeljenemu stiku s policijo. Na ta račun so bile vložene mnoge tožbe, iz njih pa izhaja kar nekaj prelomnih sodnih primerov, ki so s svojimi zaključki začrtali uporabo pooblastila »stop and frisk« v prihodnosti. Izvajanje rasno diskriminatornih postopkov s strani policije v javnosti vedno znova vzbuja neodobravanje in zaskrbljenost, kar posledično vodi v izgubo zaupanja v policijsko delo in oslabljeno sodelovanje skupnosti, kar pa je v nasprotju s policijsko zaprisego služenja in varovanja skupnosti kot primarne policijske funkcije. Poleg postopkovnih nepravičnosti pa rasno profiliranje pušča tudi dolgotrajne negativne posledice v življenjih nedolžnih posameznikov, ki so neupravičeno izpostavljeni kazenskopravnemu sistemu.
Ključne besede: policija, rasno profiliranje, "stop and frisk", Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 111; Prenosov: 14
Celotno besedilo (979,22 KB)

Opis: Medijski pluralizem je temeljni steber vsake demokratične družbe. Pomeni raznolikost in neodvisnost medijskih virov, ki omogočajo državljanom pridobivanje različnih informacij in stališč ter oblikovanje lastnih mnenj. S pluralizmom medijev se preprečuje monopol nad informacijami in političnim manipulacijam, saj omogoča uravnotežen in kritičen pregled dogajanj v družbi. Hkrati spodbuja svobodo govora ter omogoča glasovom manjšin, da pridejo do izraza. Kadar je medijski pluralizem ogrožen je ogrožena demokratična razprava in odgovorno odločanje. Med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom je kompleksna povezava in je ključna za razumevanje medijske krajine v sodobni družbi. Medijski pluralizem pomaga omejevati družbeni nadzor, saj omogoča raznolikost virov in neodvisnost novinarjev. Kadar je zagotovljeno ravnovesje med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom, lahko medijski sektor igra vlogo ključnega nadzornika oblasti ter zagotavlja transparentnost in odgovornost. Medijski pluralizem je varovalo pred pretiranim družbenim nadzorom ter zagotovilo za vitalnost demokracije. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ekonomski spekter medijskega pluralizma, lastništvo medijev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je zagotovljen pluralizem medijev v Sloveniji iz vidika lastništva medijev, ter kašno je stanje medijskega pluralizma v Sloveniji. Pregledali smo obstoječo zakonodajo in predhodne raziskave, ter naredili pregled lastništev najprominentnejših medijskih akterjev v Sloveniji. Ugotovili smo, da je v Sloveniji medijski pluralizem ogrožen. Lastništvo medijev je razdeljeno na manjše število lastnikov, ki imajo lastništva v različnih medijih. Zakonsko bi moral biti medijski pluralizem bolj strogo urejen.
Ključne besede: mediji, pluralizem, lastništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 202; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu.
Ključne besede: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Osrednja tema tega zaključnega dela je avtocestna policija v Sloveniji. Začetek, delovanje in tudi konec le-te, ter kaj se za varnost na avtocestah in hitrih cestah namerava storiti v prihodnje. V zadnjih letih so naše avtoceste zaradi vedno gostejšega prometa podvržene prometnim nesrečam in zastojem, ki so med drugimi tudi posledica nesreč. Ti dogodki povzročajo predvsem nejevoljo in nestrpnost pri voznikih. Prehitra vožnja, prekratka varnostna razdalja in vožnja pod vplivom alkohola so le nekateri od mnogih prometnih prekrškov, ki jih lahko pogosto zasledimo na avtocesti. Z vstopom v evropsko unijo in posledično vstopom Slovenije v schengensko območje, pa se je poleg ostalih stvari v veliki meri zmanjšal nadzor na mejnih prehodih držav članic, tako pa se je povečala tudi priložnost za kriminalne organizacije, ki delujejo na večjem območju oziroma na nadnacionalni ravni. Pretok trgovine z belim blagom, orožjem in prepovedanimi substancami tako poteka veliko bolj tekoče kot bi sicer. Predvsem zaradi teh razlogov je prišlo do ideje o ustanovitvi avtocestne policije s katero bi se v prvi vrsti povečal nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Posledično bi se vzpostavila večja varnost in zmanjšalo število prometnih nesreč in žrtev teh. Vendar pa ustanoviti novo enoto zahteva veliko več kot le potreba po tej. V policijskih vrstah se že nekaj časa spopadajo s kadrovskim primanjkljajem, ki se z ustanovitvijo nove enote še poglobi. Prav tako nova enota avtocestne policije potrebuje prostore v katerih lahko učinkovito opravlja svoje delo ter hitro dostopa na kraj svojega delovanja, torej avtocesto. Potrebna so tudi nova vozila, ki bodo »kos« hitri in spretni vožnji v tem okolju ter tehnični pripomočki, za lažje in bolj učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do zaključka, da je avtocestna policija v Sloveniji smiselna predvsem z vidika zagotavljanja varnosti, vendar pa bo na tem področju potrebno še veliko načrtovanja in strukturiranja preden bo ta lahko delovala nemoteno in uspešno.
Ključne besede: avtocestna policija, promet, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 183; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo. Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije. Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Ključne besede: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1006,86 KB)