| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Skener bližnjega elektromagnetnega polja : magistrsko delo
Vasja Pirc, 2023, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni razvoj, izdelava in testiranje prototipnega merilnega sistema za skeniranje bližnjega električnega in magnetnega polja. Merilni sistem je sestavljen iz mehanskega manipulatorja, sond za zaznavanje bližnjega električnega in magnetnega polja, predojačevalnika, merilne kartice za zajem amplitud analognih signalov do frekvence 1000 MHz in osebnega računalnika. Zajem visokofrekvenčnih signalov nizkih amplitud je implementiran z uporabo dveh mešalnih in dveh ojačevalnih stopenj ter analogno-digitalnega pretvornika. Podsisteme krmili programirljivo polje logičnih vrat (Field Programmable Gate Arrays, FPGA). Z implementiranim sistemom so bile izvedene meritve bližnjega električnega in magnetnega polja v okolici mikrotraka ob vzbujanju z različnimi frekvencami. Dodatne meritve v okolici vezja STW81200-EVB so pokazale dobro zmožnost vizualizacije polja in lokalizacije izvorov elektromagnetnega polja na tiskanem vezju.
Ključne besede: skener bližnjega elektromagnetnega polja, sonde, bližnje električno polje, bližnje magnetno polje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (6,26 MB)

2.
Pupillometric parameters of alertness during unpredictable but not predictable smooth pursuit neck torsion test are altered in patients with neck pain disorders: a cross-sectional study
Ziva Majcen Rosker, Grega Močnik, Eythor Kristjansson, Miha Vodicar, Jernej Rosker, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Despite commonly investigated predictable smooth-pursuit neck-torsion tasks (SPNT) in neck pain patients, unpredictable conditions have been seldom investigated but are indicative of preserved oculomotor functions during neck torsion. Although not previously studied, some speculations about compensatory cognitive mechanisms such as increased phasic alertness during unpredictable tasks were suggested. The aim of this study was to investigate eye movement accuracy and pupillometric responses during predictable and unpredictable SPNT test in neck pain patients and asymptomatic controls. Eye movements (gain and SPNT-difference) and pupillometry indicative of tonic (average and relative pupil diameter) and phasic (index of cognitive activity-ICA) alertness were measured in 28 idiopathic neck pain patients and 30 asymptomatic individuals using infrared video-oculography during predictable and unpredictable SPNT test. Gain in unpredictable SPNT test was lower as compared to predictable tasks and presented with similar levels in neutral and neck torsion positions, but not in the predictable SPNT test. ICA was lower during neutral position in all tasks in patients as compared to control group but increased during neck torsion positions in unpredictable tasks. Relative pupil diameters presented with no differences between the groups or neck positions, but the opposite was observed for average pupil diameter. Higher ICA indicates an increase in phasic alertness in neck pain patients despite no alterations in oculomotor control during SPNT test. This is the first study to indicate cognitive deficits in oculomotor task in neck pain patients. The latter could negatively affect other tasks where additional cognitive resources must be involved.
Ključne besede: Oculomotor functions, Smooth pursuit eye movements, Cervical disorders, Cognitive disfunction, Attention, Pupillometry
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 483; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (979,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izločanje značilk pogovornih gest iz video signala za rekonstrukcijo gest in njihovo uporabo v kinematičnem modelu virtualnega pogovornega agenta : doktorska disertacija
Grega Močnik, 2023, doktorska disertacija

Opis: Za poustvarjanje prepričljivih in človekovim podobnih pogovornih odzivov, mora umetna entiteta, tj. utelešeni pogovorni agent, v govorjeni socialni interakciji izražati korelirana govor (besedno) in geste (nebesedno). Večina obstoječih del se osredotoča na načrtovanje namena in načrtovanje vedenja. Realizacija je prepuščena omejenemu naboru statičnih 3D prikazov pogovornih izrazov. Poleg funkcionalne in pomenske sinhronosti med verbalnimi in neverbalnimi signali končno vernost izraza oblikuje fizična realizacija neverbalnih izrazov. Glavni izziv večine pogovornih sistemov, zmožnih reproduciranja gest, je raznolikost izraznosti. V doktorskem delu obravnavamo postopke za samodejno zajemanje gest iz videoposnetkov in njihovo preoblikovanje v 3D prikaze, shranjene kot del repozitorija motoričnih veščin pogovornega agenta. Posebna pozornost je posvečena izločanju značilk z dovolj kakovostno informacijo, da je rekonstruirano pogovorno izražanje naravno in čim vernejše. Predlagan je sistem za rekonstrukcijo pogovornih gest, ki zagotavlja naravnost gest utelešenega pogovornega agenta, posledica česar je bolj kakovostna interakcija med človekom in računalnikom. Predlagan sistem temelji na sledilniku Kanade–Lucas–Tomasi, filtru Savitzky–Golay, kinematičnem modelu na osnovi Denavit–Hartenberg in ogrodju EVA. Obravnavana je ocena sintetiziranega izraznega gibanja in namesto subjektivne ocene sintetiziranega gibanja podana objektivna metoda, temelječa na kosinusni podobnosti. Empirično je predstavljena tudi ocena gibanja, rekonstruiranega s predlaganim sistemom za rekonstrukcijo.
Ključne besede: značilke pogovornih gest, rekonstrukcija, virtualni pogovorni agenti, Denavit-Hartenberg, Kanade–Lucas–Tomasi, filter Savitzky–Golay, video
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

4.
Razvoj sistema za avtomatsko sledenje dinamičnih območij interesa in določanje usmerjenosti pogleda : magistrsko delo
Emin Pamuk, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil razviti sistem, ki analizira podatke pridobljene s pomočjo sledilnika pogleda in definira dinamično področje zanimanja na video posnetku. Področje zanimanja predstavlja oseba, ki se ji določijo referenčne točke na ključni delih telesa. V ta namen smo uporabili dve metodi za zaznavanje področja zanimanja in določanje ključnih točk, ki temeljita na nevronskih mrežah. Za implementacijo smo uporabili funkcije iz knjižnice OpenCV, sistem pa je bil razvit v programskem jeziku Python. Razviti sistem se je izkazal kot učinkovit za prepoznavanje področij interesa in je omogočil visoko ujemanje s kvalitativnim kodiranjem eksperta.
Ključne besede: semantična segmentacija, nevronske mreže, sledenje pogleda
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

5.
Capturing Conversational Gestures for Embodied Conversational Agents Using an Optimized Kaneda–Lucas–Tomasi Tracker and Denavit–Hartenberg-Based Kinematic Model
Grega Močnik, Zdravko Kačič, Riko Šafarič, Izidor Mlakar, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: In order to recreate viable and human-like conversational responses, the artificial entity, i.e., an embodied conversational agent, must express correlated speech (verbal) and gestures (non-verbal) responses in spoken social interaction. Most of the existing frameworks focus on intent planning and behavior planning. The realization, however, is left to a limited set of static 3D representations of conversational expressions. In addition to functional and semantic synchrony between verbal and non-verbal signals, the final believability of the displayed expression is sculpted by the physical realization of non-verbal expressions. A major challenge of most conversational systems capable of reproducing gestures is the diversity in expressiveness. In this paper, we propose a method for capturing gestures automatically from videos and transforming them into 3D representations stored as part of the conversational agent’s repository of motor skills. The main advantage of the proposed method is ensuring the naturalness of the embodied conversational agent’s gestures, which results in a higher quality of human-computer interaction. The method is based on a Kanade–Lucas–Tomasi tracker, a Savitzky–Golay filter, a Denavit–Hartenberg-based kinematic model and the EVA framework. Furthermore, we designed an objective method based on cosine similarity instead of a subjective evaluation of synthesized movement. The proposed method resulted in a 96% similarity.
Ključne besede: conversational gestures, 3D gestures, motor skills, gesture reconstruction, kinematics, embodied conversational agents, Kanade–Lucas–Tomasi tracker, Denavit–Hartenberg
Objavljeno v DKUM: 20.01.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu : master thesis
Zdenko Nikolić, 2021, magistrsko delo

Opis: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Ključne besede: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

7.
Razvoj sistema IoT na oblačni platformi Microsoft Azure : master thesis
Ivana Škender, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili IoT sistem na oblačni platformi Microsoft Azure. Na oblačni platformi Microsoft Azure smo uporabili več storitev, ki so zelo uporabne na področju interneta stvari. IoT sistem v nalogi tako predstavlja napredno rešitev za razvoj pametnega IoT okolja, v katerem strojna oprema stalno spremlja vlago, temperaturo in tlak v prostorih fakultete. Oblačna platforma Microsoft Azure omogoča razvoj številnih storitev, ki so ključne v IoT sistemih. Predlagani IoT sistem predstavlja veliko možnosti za razvoj storitev na osnovi naprednih algoritmov za analitiko in umetno inteligenco v oblačni platformi Microsoft Azure.
Ključne besede: IoT, pametni IoT sistemi, oblačna platforma Azure, pametni dom, Ruuvi senzor, MQTT protokol, BLE, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
Industrijski internet stvari - laboratorijski model : diplomsko delo
Marko Vovk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega zajem in prikaz obdelanih podatkov iz 3-faznega števca preko RS485 vmesnika po MODBUS protokolu do modula za zajem iz oddaljenih podatkovnih virov - SIMATIC IOT2040, kjer se zapišejo zajeti podatki v lokalno podatkovno zbirko. Od tu naprej pa poteka prenos podatkov preko Ethernet vmesnika do eksterne podatkovne zbirke.
Ključne besede: Avtomatizacija, Industrija 4.0, IoT, IIoT, pametne tovarne, digitalizacija v industriji, modul za zajem podatkov iz oddaljenih podatkovnih virov.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1494; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Razvoj in integracija sistema za regulacijo osvetljenosti prostora v okolju internet stvari : magistrsko delo
Gregor Jeromel, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izdelati sistem za regulacijo osvetljenosti prostora s pomočjo zunanjih žaluzij z uporabo koncepta internet stvari. Za sistem smo izdelali vezje za regulacijo z možnostjo povezave v internetno omrežje preko brezžične tehnologije WiFi. Glavno vezje podatke sprejema in posreduje na posrednik MQTT preko komunikacijskega protokola MQTT, ki deluje na način objavi/naroči. To da sistemu zmožnost, da ga upravljamo in nadzorujemo s pomočjo pametne naprave na daljavo na dokaj enostaven način. Glavno vezje in koncept sta zasnovana tako, da omogočata razširitev sistema v pametno okolje Smart Lab. Poleg izdelave vezja je bilo treba izdelati strojne elemente, strojno programsko opremo za vezje ter uporabniški vmesnik na aplikaciji za pametno napravo. Magistrsko delo zajema tudi opis teorije uporabe protokola MQTT, izdelavo merilnika za osvetljenost, meritev potrebnega navora za premik žaluzij in testiranje sistema.
Ključne besede: Internet stvari, IoT, MQTT, regulacija osvetljenosti, koračni motor
Objavljeno v DKUM: 04.12.2019; Ogledov: 1381; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

10.
Zaznavanje obrazov v video vsebinah in njihova klasifikacija
Grega Močnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razviti sistem, ki zna učinkovito zaznati obraz v video vsebinah. Izdelali smo sistem, ki zazna obraz in ga klasificira za nadaljnjo obravnavo v drugih sistemih. Razložili smo proces zaznave in prepoznave obraza, napisali kratek pregled tehnologij in algoritmov, ki se uporabljajo danes. Predstavili smo princip zaznave obraza v video vsebinah, ki je neodvisen od vira video vsebine. Uporabljeni metodi za zaznavo obrazov sta analiza glavnih komponent in razvrščanje značilk s Haarovimi razvrščevalniki. Pri izvedbi sistema zaznave obrazov v video vsebinah smo uporabili funkcije iz knjižnice OpenCV. Sistem je bil razvit v programskem jeziku Python, saj smo želeli ustvariti sistem, ki je med drugim tudi prenosljiv med platformami. Sistem se je med testiranjem izkazal za učinkovitega, z določenimi izboljšavami pa bo koristna osnova za nadaljnjo procesiranje in prepoznavo obrazov.
Ključne besede: zaznavanje obraza, prepoznava obraza, analiza glavnih komponent, Haarov klasifikator, video
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1921; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici